In kako delujejo slovenski zaposlitveni portali? Pravzaprav na zelo podobne načine. Vsi več ali manj temeljijo na ponudbi Zavoda za zaposlovanje, okoli te pa so nanizane bolj ali manj uspešne dodatne storitve. A naš cilj ni predstavitev zaposlitvenih portalov. Raje se bomo posvetili širši vlogi, ki jo splet ima, bi jo moral imeti ali jo bo imel pri iskanju zaposlitve oziroma iskanju dobrih kadrov.

Kot vsak drug trg tudi trg dela temelji na osnovnih zakonitostih ponudbe in povpraševanja. Gre za igro, v kateri želi iskalec zaposlitve sebe čim dražje prodati, potencialni delodajalec pa ga želi čim ceneje kupiti. Oba se želita predstaviti v čim lepši luči. In zato neredko blefirata. Blefirata do meja, ki sta si jih pred tem postavila. Je to laž? Pravzaprav ne. Če nekdo poudari dobre stvari, slabe pa zamolči ali jih le omeni, potem ne gre za laž. Gre za – trgovino. In v trgovini zmaga tisti, ki ima o ponudbi drugega več informacij. Če nekdo ve, kaj so slabe lastnosti drugega, bo lažje ocenil ali mu ustreza. Pa naj gre pri tem za delojemalca, ki hoče čim več izvedeti o podjetju, v katerem naj bi delal, ali pa za delodajalca, ki hoče čim več vedeti o svojem potencialnem sodelavcu. Moč je torej v informaciji.

In prav tu nastopi »širša« vloga spleta – kot izvora informacij in, česar ne moremo zanemariti, izvora dezinformacij. Na eni strani se pojavlja vprašanje, ali je zaradi demokratične, necenzurirane, predvsem pa nefiltrirane narave spleta z njim sploh mogoče preveriti obljube enega ali drugega. Na drugi strani pa se lahko vprašamo tudi, ali je mogoče v spletu »skriti« neumnosti, ki smo jih naredili. Sled namreč vedno ostane. Recimo zapis na kakšnem forumu o tem, kako je kak delodajalec neprimerno ravnal. Splet je torej lahko močno, a tudi nevarno orodje pri iskanju zaposlitve.

Moj mikro, Oktober 2008 | Marjan Kodelja