Za

To, da je Intel pri diskovnih pogonih SSD zadnji dve leti malce zaspal, že vemo. Zanimivo pa je gledati zadnje mesece, kako se podjetje vseeno trudi obdržati stare uporabnike in predvsem pridobiti nove. SSD-diske, namenjene uporabnikom, lahko razdelimo v grobem na dva dela. Prvi, dražji SSD-diski, so namenjeni najzahtevnejšim uporabnikom, tu je predvsem pomembna hitrost delovanja, a hkrati že trohica dvoma o zanesljivosti drastično vpliva na prodajne številke. Pred nekaj leti je OCZ vstopil v ta razred, a se s prvimi Vertex diski tudi hitro oddaljil – šele v zadnjega pol leta je z modeloma Vector in Vertex4 ponovno vstopil vanj. Zanimivo pa je, da gre poleg »nišnih« igralcev tu zadnje čase precej dobro Samsungu. Podjetje je edino, ki ima z Intelom primerljivo zanesljivost diskov, hkrati pa so v zadnjih dveh modelih 830 in 840 Pro poskrbeli za visoke zmogljivosti. Intela v tem razredu ni – saj so tudi SSD-diski serije 5 prepočasni, da bi posegli po lovorikah, cenovno pa sploh ne pridejo zraven. Drugi del trga so SSD-diski, ki so namenjeni manj zahtevnim, povprečnim uporabnikom. Tu ima veliko vlogo predvsem cena, vsi morebitni ostali plusi pa le pripomorejo k nagibanju tehtnice na eno ali drugo stran. Intelov zadnji »tekmovalec« v tem razredu je bil model SSD 320, ki je bil sicer zelo spodoben, predvsem zelo zanesljiv – a hkrati, kar zadeva hitrost, le povprečen. Intel poskuša tokrat s prenovljenim modelom SSD 335 izboljšati svoj položaj. Disk je kompakten, odet v kovinsko ohišje, visok 9,5 milimetra in na voljo v dveh kapacitetah – 180 in 240 GB. Pogledali smo slednjega. SATA 6 Gbit/s vmesnik je pričakovana lastnost, manj pričakovana pa je ta, da Intel še vedno gradi na drugi generaciji krmilnika Sandforce SF-2281, ki smo ga videli že v modelih Intel SSD520 in 330. Opazna sprememba pa je tokrat narejena pri samih pomnilniških čipih, saj je Intel prešel na čipe, proizvedene v 20-nm proizvodnem procesu. Čipi so proizvedeni v Intelovih tovarnah, ki so včasih proizvajale tudi izdelke z napisom Micron, še vedno pa gre za MLC-tip pomnilnika. Na papirju Intel zapiše, da je disk zmožen hitrosti zapisovanja do 450 MB/s in hitrosti branja do 500 MB/s, ob doseganju 42 tisoč vhodno-izhodnih operacij na sekundo pri zapisovanju oziroma 10 tisoč več pri branju. To hkrati tudi pomeni, da sama sprememba pomnilniških čipov ni v ničemer spremenila uporabniške izkušnje, saj so enake številke videli tudi uporabniki SSD 330 diskov. Tudi poraba energije se je rahlo znižala, garancija pa ostaja 3-letna. Serija SSD520 tako ostaja predvsem pri zapisovanju rahlo hitrejša. Edina res pozitivna sprememba prehoda na SSD 335 je cena, ki je šla glede na GB prostora opazno navzdol in je tako bliže konkurenci. Za 240-GB disk bomo namreč pri nas odšteli okoli 190 evrov, kar je približno ista cena, kot je stal le 180-GB model SSD 330.

Proti

Škoda, da disk nima USB-priključka, kar bi ga naredilo uporabnega tudi pri prenašanju podatkov med računalniki. Konkurenca na Intel močno pritiska tudi pri hitrosti delovanja cenejših diskov. Čeprav Intel spi na lovorikah zanesljivosti, pa je vprašanje, kaj bo v praksi pomenil prehod na finejši 20-nm proces. Je sicer neizogiben, ampak zanesljivosti vsekakor ne bo višal. Disk SSD 335 je torej le rahla evolucija, žal pa lahko tudi v tem cenovnem razredu najdemo boljšo izbiro …

Moj mikro, Marec April 2013 | Jaka Mele |