Mobilni, vse bolj pa tudi fiksni operaterji opozarjajo na, kot jih ocenjujejo, nevzdržne razmere. Prisiljeni so graditi in nadgrajevati omrežja, da zadovoljijo potrebe uporabnikov po hitrejših prenosih podatkov, koristi od tega pa imajo globalni ponudniki spletnih storitev, ki niso pripravljeni zaslužkov deliti z operaterji. Predstavniki operaterjev so neuradno že večkrat na glas izrazili mnenje, da dolgo tako ne bo več šlo. Trdijo, da je načelo nevtralnosti interneta škodljivo za razvoj omrežij, po njihovem mnenju pa tudi za razvoj spletnih storitev. Rešitev vidijo v omejevanju dostopa v internet. Želijo si nadzora nad podatkovnim prometom. S tem odpirajo Pandorino skrinjico, kar ne bo prineslo uporabnikom ničesar dobrega. Ravno nasprotno.

Operaterjem gredo v nos visoki zaslužki Googla in »kompanije«, zato je zanje načelo nevtralnosti postalo kamen spotike. V rokah imajo vse vzvode nadzora nad omrežjem in te bi radi uporabili za večje zaslužke. V Ameriki sta največja ponudnika dostopa v internet prisilila ponudnika storitve pretočnega videa Netflix v plačilo »davka«, da ne bosta uporabnikom omejila hitrosti dostopa do te storitve. Ker je pretočni video velik porabnik podatkovnega prometa, bi to lahko pomenilo, da bi storitev postala za naročnike neuporabna. Veliki operaterji imajo moč prisiliti ponudnike storitev v takšen dogovor, majhni zagotovo ne. Kar pomeni, da bi se še dodatno povečal prepad, kaj in za kakšno ceno je na voljo prebivalstvu velikih trgov in kaj prebivalcem majhnih.

Majhnim operaterjem bi tako preostalo, da želeni dodatni zaslužek poiščejo pri uporabnikih. Operater bi ponujal dostop v internet, ki bi bil tako ali drugače omejen. Lahko s (prenizko) mesečno omejitvijo količine prenosa podatkov, kar poznamo iz ponudbe mobilnega interneta, ali z namenoma upočasnjenim dostopom do nekaterih spletnih storitev. Največji nemški operater namerava naslednje leto postaviti omejitev 75 GB podatkov vsem naročnikom, ki v internet dostopajo prek telefonskega omrežja (tehnologija DSL). Po preseženi omejitvi naročnikom operater do konca obračunskega obdobja omeji hitrost dostopa v internet. 75 GB je v vseh pogledih huda omejitev, kajti nižja hitrost, odvisno, kako je postavljena, lahko pomeni vsaj moten, če ne celo neuporaben internet. Podobno velja tudi za omejitev hitrosti do storitev. Vzemimo storitev Youtube, ki je prav tako podatkovno zahtevna. Če operater postavi prenizko omejitev hitrosti, bi to pomenilo, da uporabniki videoposnetkov v višjih ločljivostih sploh ne bi mogli več normalno gledati. Ideja omejenosti je »prisiliti« uporabnika v dokupovanje dodatnih količin podatkovnega prenosa ali dodatkov, ki odstranijo omejitve dostopa do od operaterja izbranih storitev.

Operaterji bodo storili vse, da zrušijo načelo nevtralnosti interneta. Telekom Slovenija in Si.mobil sta s svojima ponudbama, ki sta za uporabnike koristni, te izkoristila, da preverita, kakšen bo odziv. Če ga ne bi bilo, bi nadaljevala kršitve. Vendar takrat na načine, ki uporabnikom ne bi koristili. Videli bomo, kako se bodo stvari razvijale. Zgodovina kršitev nevtralnosti interneta ima pri operaterjih že dolgo brado. V tem ni razlike med operaterji po svetu. Skupna jim je želja po večjem zaslužku, ki se ji ne bodo preprosto odpovedali.

Če operaterjem uspe »obdavčiti« stotine milijonov uporabnikov, ki uporabljajo mobilne naprave, na račun osebnih računalnikov (in fiksnih podatkovnih povezav), bodo dobili v roke moč nadzora nad spletno ekonomijo. S tem pa bo tudi konec nevtralnosti interneta, njegove svobode in prostora, kjer smo vsi ljudje enakopravni.

Moj mikro, marec – april 2015 | Marjan Kodelja