Povezava naprav iHealth s pametnim telefonom in aplikacijo na njem je dokaj preprosta, dokler vse deluje tako, kot je predvideno. Na uradni spletni strani je izdelovalec pri vsaki napravi zapisal, s katerimi telefoni je združljiva. Pričakovano z Applovimi ni problem, manj pa je tam naprav s sistemom Android. Mi smo jih povezali z napravo (Sony Xperia z3 Compact), ki sicer ni potrjena, pa je vse vseeno delovalo dokaj stabilno.
Naprave, ki morajo biti stalno povezane s telefonom (Edge) ali brezžičnim omrežjem Wi-Fi (tehtnica), povežemo le enkrat. To naredimo, ko napravo kupimo in prinesemo domov, ali pa jih namestitev naredi tudi kdo, ki je bolj vešč tehnoloških napravic. Kasnejša uporaba pa je dovolj preprosta tudi za na primer starejše uporabnike.

»Pametna« ura ali kaj več?

iHealth Edge je naprava za sledenje aktivnosti in spanja. Ni pametna ura, ker je povezava s pametnim telefonom potrebna, ko jo sinhroniziramo z mobilno aplikacijo in prenesemo podatke. Prav tako nima zmogljivih funkcij pametnih ur, kot smo jih vajeni. Funkcijsko je enaka fitnes zapestnicam, le da je po videzu ura. In tudi čas kaže.

Nosimo jo lahko kot uro okoli zapestja, v kompletu so paščki različnih barv, ali obešeno za pasom. Funkcijsko zagotavlja najosnovnejše meritve, šteje korake, nato pa te pretvori v razdaljo in porabljene kalorije. To naredi na podlagi telesnih podatkov, ki smo jih pri prijavi vnesli v spremljajočo aplikacijo in so se prenesli v uro, ko smo jo sinhronizirali z njo. Rezultati niso zelo natančni, prej dober in pogojno uporaben približek. Ura spremlja tudi spanje, kako mirno ali nemirno spimo, pri tem pa sama zazna, kdaj preklopi iz dnevnega v nočni režim spremljanja in obratno. Naprava nima nikakršnih gumbov. Zaslon se prižge, ko dvignemo roko in jo zadržimo pred očmi ali če nanj dvakrat tapnemo. Prikaže prej omenjene osnovne podatke, to pa je tudi vse. Ostalemu je namenjena mobilna aplikacija, kjer na primer lahko nastavimo uro bujenja in ura nas bo z vibriranjem nežno prebudila.

Ura podatke hrani v svojem pomnilniku, tam pa so lahko do največ 14 dni, preden nas prijazno opozori, da bi se rada povezala z aplikacijo. Baterija zadostuje za med 5 do 7 dni. Aplikacija je na voljo za operacijski sistem Android in iOS. Edge je pustil dober vtis. Ura je na videz lepa, hkrati pa dovolj majhna in lahka, da med nošenjem ne moti. Tudi med tekom, prhanjem – do neke mere je odporna proti vodi, čeprav plavat z njo ne bi šli – in spanjem. V primerjavi z večino pametnih ur, ki so ali velike, ali težke, ali pa jih je treba polniti vsak dan. Cena okoli 70 evrov pa za tovrstno napravo tudi ni pretirana. Edina očitna slabost je povezana z OLED-zaslonom. Naprava namreč kaže tudi točen čas in jo lahko uporabljamo kot preprosto uro. Problem pa je, da je zaslon na sončni svetlobi neberljiv. Skoraj nič se ne vidi, kaj je na njem! Zaradi varčevanja z baterijo je zaslon večino časa izključen, prižge se, ko nanj »tapnemo« (ta možnost ni vedno najbolje delovala) ali ko ura zazna, da smo dvignili roko (pogledali na uro). V večini primerov je ta zaznava delovala pravilno.

Brezžični merilec krvnega tlaka

Je zelo preprost za uporabo. S telefonom ga povežemo prek vmesnika Bluetooth in ni vezan na enega uporabnika. Vsak družinski član ali prijatelj, ki ima na svojem telefonu aplikacijo, si lahko izmeri krvni tlak, podatke pa prenese v svojo aplikacijo. Preprosta je tudi uporaba. Trak namestimo na nadlaket (kot večino merilcev tlaka), zaženemo aplikacijo (izberemo meritev tlaka) in na napravi pritisnemo gumb za začetek. Vgrajen ima motor, ki samodejno trak napihne (ročno napihovanje odpade) in ga po meritvi tudi spusti. Podatki so takoj vidni v aplikaciji, kjer jih lahko opremimo s komentarjem (kakšno je bilo počutje …), grafično razumljivo prikazano pa je tudi, ali je krvni tlak v mejah normale, malo ali pa močno previsok.

Pulzni oksimeter

Ta meri nasičenost kisika v krvi in srčni utrip in je podoben napravam, ki jih v ta namen uporabljajo v bolnišnicah. Metoda (photoplethysmographic ali PPG) meri razliko v absorpciji svetlobe, ko ta osvetli podkožne žile. Količina svetlobe, ki jo absorbira podkožno tkivo, je opredeljena z Lambert-Beerovim zakonom. Ta povezuje stopnjo absorpcije svetlobe z valovno dolžino žarka, dolžino poti in absorpcijskim koeficientom krvnih komponent. Tipalo sestavlja sijalka LED, ki poskrbi za svetlobni žarek, in na svetlobo občutljiva dioda, ki izmeri odbito ali sprejeto svetlobo. Podatka o nasičenosti kisika v krvi in srčnem utripu se na telefon preneseta prek vmesnika Bluetooth, možna pa je tudi uporaba brez povezave. Naprava ima zaslon, na katerem so prikazani izmerjeni podatki.

Brezžična tehtnica

Na voljo sta dve, preprosta, ki aplikaciji javi le izmerjeno težo, in nekoliko zmogljivejša, ki meri še kaj drugega. Ta je edina od naprav, ki mora biti povezana v brezžično omrežje. Je pa namestitev preprosta. Najprej jo prek vmesnika Bluetooth povežemo s telefonom, nato pa vpišemo geslo brezžičnega omrežja. Ko to storimo, je tehtnica v omrežju in pripravljena na meritve teže, pri čemer omogoča vpis več računov uporabnikov. Podobno kot prejšnja merilnika je tudi tehtnica namenjena več ljudem. Tehtamo se lahko kot z običajno tehtnico, telesna teža se prikaže na zaslonu, več možnosti pa ima v povezavi z mobilno aplikacijo. Ta poleg teže izračuna še telesno maščobo, mišično maso, količino vode, dnevni vnos kalorij, indeks telesne teže in oceni trebušno maščobo.

Merilnik sladkorja

Še eno napravo so nam poslali v preizkus, vendar je nismo preizkusili. Strah pred iglo je bil prevelik. Gre za merilec sladkorja v krvi. Ker ima velik potencial, je še nekoliko preprostejši za uporabo. Nima baterij, pa tudi brezžičnega vmesnika ne. Priključimo ga v priključek za slušalke, pred tem pa se moramo pičiti v prst in pridobiti majhen vzorec krvi.

Enkratni podatki nimajo velike vrednosti, bolj zgovorni so podatki, ki jih pridobimo v daljšem časovnem obdobju. Aplikacija omogoča izdelavo grafikonov in tabel, pri čemer se sami odločimo, kaj nas zanima. Upoštevati pa moramo, da gre le za mnenje aplikacije, ki ni absolutno. Ko gre za resne zdravstvene zadeve, moramo za mnenje vedno vprašati zdravnika, ki pa mu bo veliko podatkov v pomoč pri diagnozi. Za to pravzaprav gre pri z zdravjem povezanimi storitvami in napravami. Pa še za nekaj. Te naprave sicer niso drage, a tudi poceni niso. Če jih ne mislimo redno uporabljati, je vseeno, če jih imamo. Še eno majhno slabost imajo. Redno je treba skrbeti za polnjenje baterij. Če naprave nimajo elektrike, ne izmerijo ničesar.

Marjan Kodelja