Za

Zapisovanje na papir je še vedno najpogostejša oblika delanja zaznamkov in zapiskov. A kaj ko teh zapiskov ni mogoče shraniti v računalnik brez dodatnega dela – kaj šele iskati po njih. Čeprav nas proizvajalci večjih pametnih telefonov in tablic želijo prepričati, da je mogoče nanje že brezhibno pisati zapiske, pa je to v praksi še vedno le omejeno uporabo. Vse tablice imajo bistveno premajhno ločljivost zajemanja, prav tako so za tekoče vzorčenje tudi prepočasne – zato prihaja do preskokov in ravnih črt, tudi ko želimo vleči krivuljo, pa še zamik med vlečenjem pisala in zaznavanjem (in risanjem) sledi je moteč. Tu na sceno stopi nov Wacom Inkling. Temelji na že precej starem konceptu infrardečega senzorja, ki pa so ga v Wacomu zaradi natančnosti dopolnili še z ultrazvočnim senzorjem. Senzorski del postavimo na vrh bloka ali papirja (od A7 do A4), nato pa s priloženim posebnim pisalom, ki vsebuje oddajnik in tudi popolnoma navaden kemični svinčnik, po papirju pišemo. Na samem senzorju sta dva gumba – en za vklop in drugi za prehod na novo stran. Ko obrnemo list papirja oziroma začnemo novo risbo, moramo torej pritisniti ta gumb (senzor zazna novo stran, tudi če ga premaknemo), sicer rišemo »čez staro sliko«. Senzor lahko namestimo na katero koli stranico lista. Senzor vse dotike pisala na papirju zaznava in shranjuje – ob priklopu v računalnik pa prek priloženega programa dostopimo do posnetka. Tega lahko pregledujemo po času (nastajanja) kot video, lahko pa končno oziroma vmesno različico shranimo tudi v vrsto formatov. Če pišemo res lepo, lahko izvozimo zapiske kot sliko in napisano spustimo prek programa za optično zaznavanje besedila (ki pa ni priložen). Bolj kot za besedilo je stvar zanimiva za zajemanje risanja. Program je na voljo tako za sisteme Windows kot Mac. Celotno napravico dobimo v lični trdi plastični škatlici. V njej najdemo pisalo, senzor (ki ga s sistemom krokodilčka pripnemo na papir/list/blok) in celo štiri kemične minice, ki bi morale zadostovati za delovanje pisala vsaj prek garancijske dobe. Samo pisalo je malce debelejše od običajnega kemika, a vsem navajenim dela z Wacomovi tablicami bo verjetno dovolj blizu. Uporaba je otročje lahka – na pisalu ni nobenega gumba. Vse, na kar moramo paziti, je, da sta akumulatorski bateriji v senzorski enoti in pisalu napolnjeni (polnjenje traja okoli tri ure, nato pa senzorska enota lahko deluje do osem ur, pisalo pa kar dvakrat dlje). Polnjenje je enostavno – pisalo pospravimo v režo v škatlici, tja zataknemo tudi senzor, nato pa na zunanji strani škatlice le priključimo USB 2.0 kabel bodisi na računalnik ali klasični USB 5 V polnilec.

Proti

Uporabniška izkušnja je dobra – senzor in pisalo delujeta dobro in le redkokdaj pride do težave, da kakšna linija senzorju »pobegne«. A tudi to se občasno zgodi. Slika na papirju in tista, ki je zajeta v računalnik, namreč nista vedno enaki. Nekatere črte Wacom zazna nekaj milimetrov stran od dejansko narisanih, kar je dovolj, da gledalec hitro dobi občutek, da je nekaj narobe. Zato lahko Inklink priporočamo le kot dopolnilo oziroma nadomestilo hitremu skiciranju, ne pa tudi podrobnemu risanju. Za to je še vedno boljša uporaba tablice. Ko ob vsem tem pogledamo še ceno, ki je precej zasoljena (trenutno pri nas okoli 160 evrov), lahko le počakamo na naslednji Wacom … V prilogi tudi povezava na enega boljših YouTube posnetkov prikaza risanja z Inklingom (in rezultata).

Moj mikro, Marec April 2013 | Jaka Mele |