Ne gre za operaterje, ki ponujajo televizijo, čeprav so vsi v svoji zgodovini že spreminjali programsko shemo. Gre za to, da meja med blagom in storitvami postaja vedno bolj nejasna, združujejo se različne oblike informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, vse več je različnih načinov pritegovanja in zadrževanja naročnikov. Novi tržni prijemi in nove tehnologije zahtevajo spremembo zakonodaje, to ve Evropska unija, to vemo tudi mi. Vsi pa se moramo začeti zavedati, da ponudba storitev, zapakiranih v paket, ni stalna. Lahko se spreminja in spreminjala se bo ves čas. Iz različnih razlogov. Eni so v prid potrošnikom, drugi ne. In ker prve na ves glas reklamirajo že ponudniki, se bomo mi osredotočili na tisti del, ki ga ne povedo radi, oziroma jih raje zamolčijo, če jih nihče o njih ne povpraša.
Gre za dobičkonosnost podjetja, kar zahtevajo njihovi lastniki. Ponudnik vidi, da bi lahko iztržil več, zato to želi tudi storiti. Na voljo ima goro podatkov o navadah svojih uporabnikov. Trgovska veriga zelo natančno ve, kdaj, v katerih časovnih intervalih, prodajajo največ masla (pa ne onega za na glavo) in se temu prilagodi. Ponudniki digitalnih storitev pa zelo natančno vedo, katere dele ponudbe uporabniki največkrat uporabljajo in katere malo manj. Temu primerno oblikujejo naročniške pakete, pa naj gre za mobilno telefonijo, IP-televizijo ali za naprave, ki so za delovanje storitve nujno potrebne. Vseeno je. Na začetku, ko podatkov še nimajo, pakete oblikujejo po svojem najboljšem znanju, ko podatke o uporabi čez leta pridobijo, jih prilagajajo. Formula je vedno enaka. Kako preoblikovati ponudbo tako, da bom zaradi spremembe izgubil čim manj uporabnikov, po drugi strani pa od preostanka iztržil čim več. Pod črto je pomembno le to, da bo spremembi zaslužim več, kot sem prej.
Boj proti tem je zelo preprost, a bojevati se morajo uporabniki, in ne neka konkurenca, ki razmišlja popolnoma enako kot problematičen ponudnik. Udariti moramo tam, kjer najbolj boli, to je pri denarju, na oni strani formule, kjer so »izgubljeni« uporabniki. Ponudnik, ki ve, da njegovi uporabniki niso ovce in bodo ustrezno reagirale, bodisi spremembe ne bo naredil bodisi jim bo ponudil veliko več kot zgolj podražitev na račun neoprijemljivih in delno uporabnih izboljšav. Dokler pa se bodo uporabniki le repenčili na različnih forumih in le lajali namesto grizli, se ne bo nič spremenilo.
Kdaj je pogodba nepoštena?
Zakon o varstvu potrošnika (ZVOP1), v poglavju V. (členi 22 do 24) določa, kako mora biti pogodba potrošniku predstavljena in kdaj je zaradi nespoštovanja pravil iger nepoštena oziroma nična.
Člen 24
Pogodbeni pogoji se štejejo za nepoštene, če:
• v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank ali
• povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika ali
• povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, ali
• nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti.
Pogodbene pogoje je treba razlagati v povezavi z drugimi pogoji v isti pogodbi ali v drugi pogodbi med istima strankama in ob upoštevanju narave blaga oziroma storitev in vseh drugih okoliščin v zvezi s sklenitvijo pogodbe.
Če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena, se šteje za nepošten pogodbeni pogoj zlasti določba:
• po kateri lahko podjetje odstopi od pogodbe v vsakem primeru;
• s katero se potrošnik odpove pravici do uveljavljanja določenih ugovorov (npr. ugovor zaradi ničnosti, spodbojnosti, neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbe);
• po kateri cena ni določena ali ni dovolj določena;
• ki izključuje odgovornost za škodo, ki jo je podjetje ali oseba, za katero je podjetje odgovorno, povzročila namenoma ali iz malomarnosti;
• s katero si podjetje zagotovi neprimerno dolg rok za izpolnitev potrošnikovega naročila;
• s katero se podjetju dovoljuje, da enostransko spremeni pogodbene pogoje, ki so bistveni za pogodbeno razmerje;
• po kateri si podjetje pridrži pravico odločati, ali je dobavljeno blago v skladu s pogoji iz pogodbe;
• s katero se določi pogodbena kazen v korist podjetja;
• s katero lahko podjetje prenese svoje pogodbene obveznosti na tretjo osebo, ki v pogodbi ni bila navedena po imenu;
• s katero se na potrošnika prenese dokazno breme, ki ga po veljavnem pravu nosi podjetje;
• ki izključuje ali omejuje odgovornost podjetja za primer smrti ali poškodb potrošnika, ki so posledica dejanja ali opustitve podjetja;
• ki od potrošnika zahteva plačilo nesorazmerno visokega nadomestila v primeru, ko potrošnik ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti;
• ki podjetju omogoča, da brez primernega odstopnega roka odstopi od pogodbe, sklenjene za nedoločen čas;
• ki podjetju omogoča, da enostransko in brez navedbe razlogov spremeni lastnosti blaga ali storitev, ki so predmet pogodbe;
• ki podjetju omogoča, da ceno blaga ali storitev določi ali zviša ob dobavi, potrošniku pa ne daje možnosti odstopa od pogodbe, če je tako določena cena previsoka glede na ceno, dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe;
• ki podjetju daje izključno pravico razlage pogodbenih določil;
• ki potrošnika zavezuje k izpolnitvi vseh pogodbenih obveznosti tudi v primeru, ko podjetje ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti;
• ki omejuje ali izključuje potrošnikove pravice do pravnega varstva, zlasti še določbe, ki potrošniku omejujejo dostop do dokaznega gradiva;
• ki daje podjetju pravico do podaljševanja pogodbe sklenjene za določen čas, kadar je rok, v katerem lahko potrošnik izrazi željo, da ne bo podaljšal pogodbe, nerazumno kratek;
• ki omejuje obveznost podjetja, da spoštuje obveznosti, ki so jih prevzeli njegovi zastopniki.
Moj mikro, Julij-Avgust 2009 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |
