»Shrani in prenesi« je telekomunikacijska tehnika, kjer je informacija poslana na vmesno postajo (vozlišče omrežja), ki jo shrani in jo pozneje posreduje na njen končni cilj ali na naslednjo vmesno postajo. Vmesna postaja pred posredovanjem informacije preveri njeno celovitost (integriteto). Na splošno se ta tehnika uporablja v omrežjih, kjer prihaja do prekinitev povezav, še posebej v okolju mobilnih povezav, kjer končni prejemnik informacije ni vedno priključen v omrežje. Zakaj ta beseda najbolje opiše iCloud, bomo pokazali v nadaljevanju.

»Vse, kar imate, pripada nam« pa je prevod fraze v polomljeni angleščini, ki jo srečamo tudi kot kratico AYBYBTU oziroma skrajšano AYB in ki je postala internetni fenomen med leti 2000 in 2002. Stavek je vzet iz slabo prevedene (iz japonščine v angleščino) otvoritvene animacije videoigre Zero Wing podjetja SEGA iz leta 1991, priljubljen pa je postal med letoma 2000 in 2002. Bil je del animiranega gifa, ki se je za takratne razmere hitro širil prek interneta. Ta besedna zveza ne opiše dobro zgolj Googlovega oblaka, temveč kar celotno podjetje.

Razlike v temeljih obeh pristopov subtilno kažejo na strategiji obeh podjetij. Google bi rad imel posredno ali neposredno nadzor nad večino uporabnikove digitalne vsebine oziroma kar njegove digitalne prisotnosti v internetu, Apple pa teži k prevzemu celotne verige distribucije digitalnih vsebin (kar smo pokazali tudi v članku v aprilski številki revije). Gre za Applovo tendenco zaprtosti, kjer sicer na zunaj zagovarja odprtost, a vse, kar ponuja, najbolje deluje pri uporabi Applovih naprav in programske opreme. Nasprotje temu je Googlovo zagovarjanje odprtosti in neodvisnosti vsaj od naprav (strojnega dela), kar mu zaradi lastnega poslovnega modela trženja spletnih oglasov najbolj ustreza. Ali malce drugače: Google bi rad »prevzel« internet, Apple pa najpomembnejši del internetne prodaje!

GOOGLOV OBLAK

Googlova celotna strategija in pristop k oblaku temelji na prihodnosti, in ne na internetu, kot ga poznamo danes. Stavi, da bomo imeli v ne preveč oddaljeni prihodnosti poceni in povsod na voljo dostop do interneta, vključno z optiko do (skoraj) vsake pisarne in doma ter superhitrim mobilnim internetom, v vseh kotičkih planeta. Zato gradi oblak za ta svet in upa, da bo želena infrastruktura na voljo, ko bo oblikoval dovolj storitev v oblaku in bodo vse delovale tako, kot morajo.

A brez ustrezne infrastrukture je njegov pristop obsojen na neuspeh. Googlove storitve (ali aplikacije) so odvisne od povezave, vsi podatki uporabnika pa so shranjeni v njegovih strežnikih. Uporabnik mora biti povezan, da izkoristi tisto, kar omogočajo. Googlov optimizem glede razvoja širokopasovnih povezav je na majavih nogah in moral bi se dogoditi čudež, da se bodo v svetu, kjer veljajo zakonitosti prostega trga, njegove napovedi uresničile. Preveč je področij, kjer se gradnja hitrih povezav finančno ne splača. Pa to ni vse. Opažamo, da gre trend na področju telekomunikacij v smeri združevanja operaterjev v večja podjetja in postopno izrivanje malih in samostojnih. Googlova vizija pa zahteva več konkurence na velikih trgih in močnejša javno-zasebna partnerstva na majhnih trgih in na ekonomsko manj zanimivih (redkeje poseljenih) delih držav. Morda je tudi zaradi tega Google že začel razmišljati o možnosti delovanja svojih storitev brez povezave (offline), prve korake pa je naredil z dodatkom za brskalnike Google Gears. Ta namreč omogoča brskanje po podprtih spletnih straneh tudi ko ni povezave in takojšno sinhronizacijo, ko je povezava spet na voljo. Vendar pa delovanje Googlovih aplikacij in storitev brez povezave ni na njegovem prednostnem seznamu.

Je res spletno usmerjen?

Googlov koncept oblaka je v velikem delu usmerjen na splet z osnovno predpostavko, da lahko vsaka naprava, ki ima spletni brskalnik in povezavo, dostopa do vseh njegovih storitev v oblaku. Google gre pri svoji viziji celo tako daleč, da daje pred namensko pisanimi aplikacijami prednost spletnemu brskalniku. To je dal jasno vedeti, ko je začel ustvarjati svoj lastni brskalnik Chrome in pozneje na njem temelječ operacijski sistem Chrome OS. Vizija ima prednosti, ki se kažejo predvsem v tem, da dostop do podatkov, ki jih je uporabnik naložil v oblak, ni pogojen z napravo (ali napravami), tako lahko Googlovo pisarno pogojno uporabljajmo v vsakem bolj zmogljivem pametnem telefonu, tabličnem računalniku, prenosniku ali klasičnem namiznem računalniku. Vizija pa ni zgolj Googlova posebnost. Za podoben pristop se je odločil tudi Amazon s svojo glasbeno storitvijo, do neke mere pa je tudi storitev Dropbox mogoče uporabljati prek njihove spletne strani, in ne zgolj prek namenskih aplikacij.

Google se po našem mnenju pri svoji viziji oblaka zgleduje po arhitekturi »mainfraime« računalnikov. Nekateri se boste te arhitekture še spomnili. Vsi bistveni deli računalnika, centralna procesna enota (CPU), pomnilniki, vhodno/izhodne enote, so bili nameščeni v računalniški sobi večjega podjetja ali ustanove, po pisarnah pa so bili nameščeni terminali, ki niso znali dosti več kot sprejemati, prikazati in pošiljati znake ASCII (terminali ASCII). Prek teh terminalov so uporabniki povedali »računalniku«, kaj od njega želijo, nato pa so na zaslonu videli rezultat. Terminali so bili lahko tudi oddaljeni in do računalnika povezani prek telefonske linije, saj je zadoščala tudi majhna hitrost prenosa podatkov (2400 bitov na sekundo).

Moj mikro, julij-avgust 2011 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |