Zanimivo je, da obe viziji, Applova z aplikacijami v središču in Googlova s spletom, kažeta v isto smer. Takojšen dostop do uporabnikovih podatkov, kjer jih ta hoče in kadarkoli jih hoče! Cilj je pri obeh enak, radikalno različni sta poti, kako ga doseči, zaradi česar lahko govorimo o dveh različnih uporabnikovih izkušnjah. Apple je usmerjen v zagotavljanje enake uporabniške izkušnje pri pregledovanju in delu z dokumenti in podatkih v vseh napravah, zato je njegova ponudba bolj omejena. Google želi, da imate na voljo čim več možnosti priti do svojih podatkov in dokumentov, zato pa se uporabniška izkušnja razlikuje glede na naprave in programe, ki jih za dostop oziroma delo uporabljate.

Apple pa oblaka ne vidi kot računalnika na nebu, ki izvaja vse mogoče operacije, ki si jih uporabnik zaželi ali jih potrebuje. Njegov pogled na oblak je bolj podoben nadzorniku na železniški postaji, ki skrbi, da vsi vlaki vozijo natančno po voznem redu in brez zamud pridejo do končnih postaj. Z iCloudom usmerja podatkovne tokove, namesto da bi jih nadziral. Oblak vidi kot centralno skladišče za aplikacije, glasbo, sporočila, dokumente, imenike (stike), fotografije, nastavitve naprav in podobno.

Steve Jobs je s predstavijo Applovega oblaka iCloud vrgel rokavico Googlu, saj je njuna filozofija taka, da se oba spopadata najprej za individualne uporabnike. Naj Microsoft trdi kar hoče − s svojim govorjenjem in dejanji vse bolj kaže, da daje prednost poslovnemu okolju. Za nas sta zanimiva Applov in Googlov oblak, ki se razlikujete že v tem, kaj podjetji želita z njim doseči. Najbolje razlike med njima opiše kratka definicija. Applov oblak je tipa »shrani in prenesi« (store and forward), Googlov pa »vse, kar imate, pripada nam« (all your base are belong to us, AYBYBTU).