Čeprav je skrajno nemogoče, da bi internet izginil prek noči, se bomo vseeno pozabavali s tem, kako bi se počutili, če bi se to zgodilo. Če bi internet po vsem svetu v trenutku prenehal delovati. Nihče ne bi vedel, zakaj, in tega tudi nikoli ne bi izvedel. Ne deluje in nikoli več ne bo deloval. Ker smo nenehno povezani, v službi in doma, odpoved takoj opazimo. Skrbi nas kaj dosti ne, saj se napake na omrežju ponudnika ali omrežju podjetja od časa do časa dogajajo. Čeprav do odpovedi pride redko, smo jih vajeni. Bomo pač počakali, da se internet vrne.

Ena ura po izklopu interneta

Veliko prej kot eno uro po odpovedi se začnemo spraševati, kaj je narobe. Preverimo svoj računalnik, usmerjevalnik, modem, omrežje podjetja. Za vsak primer vse ugasnemo in ponovno zaženemo, dokler nismo skoraj prepričani, da napaka ni pri nas. Nato pokličemo tehnično pomoč ponudnika, kjer operaterja ne dobimo, ker je uporabnikov, kot smo mi, veliko in se oglaša le signal za zasedenost povezave. Ker pa tudi on ne bi vedel, kaj je narobe, je pravzaprav popolnoma vseeno, če ga nismo priklicali. Nič pametnega nam ne bi imel povedati. Možno je tudi, da ga sploh ne bi dobili, saj tudi on dela prek telefonije IP, ki zaradi izpada interneta prav tako ne bi delovala.

Šest ur po izklopu interneta

Internet že dolgo ne dela, odgovore na vprašanja pa zbirajo tudi mediji. Vendar ničesar ne morejo objaviti na svojih spletnih straneh, saj teh ni, pa tudi če bi bile, jih ljudje ne morejo brati, saj interneta ni. Zato je pravzaprav vseeno, ali kaj vedo ali ne. Vključimo radio ali televizor in tam slišimo oziroma vidimo, da je odpoved interneta že postala novica dneva. A nihče ne pozna vzroka odpovedi. Novinarji sprašujejo strokovnjake, telefoni zvonijo, vendar nikomur ni jasno, kaj se je zgodilo in kje vse je internet odpovedal. Elektronski mediji v tem času že zberejo dovolj informacij, da nas lahko obvestijo, da internet ne dela nikjer po svetu, novo pa začinijo z neprepričljivimi odgovori strokovnjakov internetnih ponudnikov, ki vedo, kaj je narobe, a tega seveda še ne morejo priznati.

Kaj pa v službi? Tisti, katerih delo ni odvisno od interneta, delajo, drugi pa poprimejo za stvari, ki jih lahko opravijo, gredo na kavo s prijatelji ali pa preprosto domov. Sami vemo, da smo goli brez interneta (seveda tudi elektronske pošte). Vse informacije najdemo na internetu, prek njega komuniciramo prek pošte, zato gremo preprosto domov.

En dan po izklopu interneta

Zdaj je že jasno, da interneta povsod ni. Ni pa še odgovora na vprašanje, zakaj je odpovedal in kdaj bo spet začel delovati. V 24 urah po odpovedi še vedno nihče ni prišel do ugotovitve, da interneta nikoli več ne bo, ampak mrzlično iščejo napake, mediji pa o tem poročajo z nemalo sarkazma. Prvič o tem pišejo tudi dnevni časopisi. Nikomur pa ni skoraj nič jasno, ne običajnim ljudem ne strokovnjakom. Vsi pa trdijo, da bodo že našli napako in jo odpravili, saj vendar brez interneta ne moremo živeti. Tisti, ki so internet uporabljali bolj ali manj za zabavo, bodo sicer bentili, a se bodo s stanjem sprijaznili, poslovne uporabnike pa bo počasi začela grabiti panika.

Sedem dni po izklopu interneta

Zdaj so strokovnjaki že ugotovili, da je z internetom skoraj zagotovo konec. Borze so se zlomile, pred vrati je gospodarska kriza, med ljudmi pa že vlada panika, saj se bojijo, da bodo ostali brez svojih prihrankov. Zato na veliko dvigajo denar iz bank, posledično te zapadejo v velike poslovne težave in jasno je, da jih bo v nekaj naslednjih mesecih veliko propadlo. Pred izzivi so industrijske veje, ki so odvisne od interneta. Ker pa je jasno, da interneta nikoli več ne bo, se že iščejo alternative, načini preživetja podjetji. Jasno je, da vsa ne bodo preživela. Zahodni svet bo zapadel v velike gospodarske težave, prav tako Indija in Kitajska, nerazvite države pa odpovedi ne bodo občutile kaj dosti. Mogoče le v tem, da bo nekaj manj povpraševanja po nekaterih njihovih surovinah, saj bodo kupci imeli finančne težave.

En mesec po izklopu interneta

Informacijska in telekomunikacijska industrija je na hitro našla rešitve. Interneta sicer ne bo, omogočili pa so nujne podatkovne povezave med podjetji, tako da ta vsaj za silo poslujejo. E-poslovanje in e-storitve so preteklost, zato morajo podjetja zaposliti kadre, ki znajo delati po starem. Kaj pa ljudje? Tudi nam se je spremenilo življenje. Spet poslušamo radio in gledamo televizijo, glasbo kupujemo v trgovinah, filme pa gledamo v kinematografih. Poskušamo si urediti življenje tudi brez interneta.

Šest mesecev po izklopu interneta

V tem času so podjetja, ki se niso znala prilagoditi novim razmeram, propadla. Googla, Facebooka, Twitterja in Amazona ni več ali pa so mala nepomembna podjetja, ki skušajo preživeti na »offline« trgu. Računalnike še vedno uporabljamo in v podjetjih imamo računalniško mrežo. Komuniciramo prek telefonov, iz skladišč pa smo prinesli fakse. Na žalost je v tem času zelo padel standard ljudi, nekatere države so bankrotirale, spremenile so se razmere med državami, v Indiji imajo velike probleme s programerji, ki so brez dela, saj so ameriška in evropska podjetja zaposlila lokalne ljudi. Kitajci imajo problem, kam prodati izdelke, ki se jim kopičijo v skladiščih.

Svet se je spremenil? Niti ne. »Resetiral« se je in se vrnil za dve desetletji nazaj. V bistvu, če odštejemo probleme, ki so nastali zaradi odpovedi interneta, živimo, kot smo živeli tedaj. Nekoliko bolj počasi in manj stresno, saj je svet spet postal velik.

Moj mikro, Marec 2012 | Marjan Kodelja |