Brez večjih dilem lahko sklenemo, da so naši televizijski distributerji prav bedni. Ne samo da v treh letih, odkar so ljudje začeli množično kupovati HD-televizorje, niso naredili nič (no, izjema je tabor oranžnih), to, kar načrtujejo ponuditi »v kratkem«, bodo hoteli še drago zaračunavati. Najbolj seveda razočara Siol oziroma Telekom (iz dobro obveščenih virov pa smo izvedeli, da bodo enkrat poleti ponudili tudi paket HD-kanalov), ki ne samo da nima prave HD-ponudbe – celo njihov komunikator oz. sistem Siol TV plus je po dveh in več letih razvoja še vedno katastrofalno počasen, se neprestano sesuva in ne ponuja niti osnovnih funkcij, ki jih je znal več kot pet let stari Amino pred njim (recimo listanje programov po kategorijah).
NA LEGALEN NAČIN
No, čeprav je HD-ponudba naših televizijcev v povprečju katastrofalna, je sedanje stanje boljše kot pred letom ali dvema, ko smo o HD-kanalih govorili predvsem v navezavi s satelitskimi sprejemniki. In kakšna je ponudba po satelitih? Najprej opazimo ogromno razliko med ameriško in evropsko ponudbo. Največja ponudnika v obeh regijah namreč prenašata skupaj blizu 200 kanalov: SES Americom v ZDA 136 HD-kanalov, SES Astra v Evropi nekaj manj kot 70 HD-kanalov. A Astra v evropskem prostoru številko hitro povečuje in lovi čezmorsko hčerinsko podjetje, do leta 2010 pa načrtuje prenos preko 100 kanalov.
Satelitski prenos ima namreč kar nekaj prednosti. Predvsem nima pasovnih omejitev, ki so tako znane vsem uporabnikom kabelskih omrežij in prizemeljske antenske televizije. Po ocenah Astrinih strokovnjakov bo v letu 2010 prek kabelskega TV-omrežja moč spremljati 21 do 27 HD-kanalov, več pa samo omrežje ne bo preneslo. Še bolj je omejeno digitalno prizemeljsko oddajanje, ki naj ne bi preneslo več kot 4 do 14 HD-kanalov.
Ker še iz mladih dni, ko sem se igral s satelitsko anteno in sprejemnikom ter od znancev iz Velike Britanije naročal Skyjeve dekodirne kartice, vem, da je na satelitih predvsem veliko krajevnih kanalov v jezikih, ki jih ne govorim, sem preveril, koliko HD-kanalov v angleškem jeziku trenutno prenašajo (da že na začetku zapremo usta našim TV-distributerjem, češ da ni vsebin, primernih za naš trg), in številka je impozantnih 48! Resda so od tega le trije brezplačni (BBC HD – zakaj ga že nimamo?, LuXE HD in Astra HD promo) in da je vsaj 20 za Slovenijo nedosegljivih (Sky ima za oddajanje recimo nadaljevank in filmov pravice kupljene samo za Anglijo), a preostane jih še veliko. Če pogledamo nemške kanale, ki jih večina Slovencev tudi razume, je teh še dodatnih sedem, od tega dva brezplačna ...
In ker bi lahko operaterji ponudili brezplačne HD-kanale zgolj že zaradi, tega da bi jih imeli, smo jih na Astri našteli (v vseh jezikih) skupno z že omenjenimi šest! Te bi lahko torej brez dodatnih stroškov ponudili v osnovni TV-shemi vsi distributerji TV-signala ter s tem spodbudili ljudi k nakupu sprejemnikov ter najverjetneje (ko bi ugotovili, kakšen »drek« je slika iz SD-signala na velikem ploščatem televizorju in kako lepo je videti slika HD-kanalov) tudi k naročilo na plačljive HD-kanale s kakovostno vsebino!
Če bi želeli neposredno sprejemati vse te programe, bi potrebovali ustrezno veliko satelitsko anteno ter LNB (načeloma za večino ustreza 60–90 cm antena), satelitski sprejemnik, takšnega s podporo HD – recimo Clarke Tech HD 5000 za okoli 350 evrov, ali pa kakšnega izmed hibridov, ki znajo še bistveno več, recimo Dreambox DM800HD za dobrih 450 evrov. Kar pomeni, da se bodo stroški vrteli od dobrih 500 evrov pa naprej – odvisno od želja (sprejemanje signala z več satelitov hkrati, gledanje na več TV-jih hkrati)... V vsakem primeru se splača postavitev zaupati strokovnjakom, kar pa pomeni še dvig te cene.
FILMI
Največja omejitev pri sprejemu HD-programov prek satelita bo nabor filmov, saj imajo posamezne produkcijske hiše sklenjene sporazume za distribucijo le na določenih geografskih področjih, in Slovenije večinoma ni na njih. Zatorej nam filmskih (HD) programov prek satelita ne bo uspelo dobiti, čeprav bi jih bili pripravljeni plačati. Alternativna pot do legalnih filmskih HD-vsebin je nakup ali sposoja filmov na ploščkih blu-ray. HD DVD je lani kapituliral, in čeprav se da predvajalnike zdaj kupiti res poceni, prav tako pa ima večina (spletnih) trgovcev na zalogo filmov HD DVD nenehen popust, je vprašanje, ali se splača v propadli format vložiti evro ali ne. Blu-ray je torej varnejša pot, a predvajalniki so še vedno dragi. Najcenejši se sicer dobijo že za okoli 200–350 evrov, a dražji imajo več funkcij. Še pred letom smo zato predlagali raje nakup igralne konzole PS3, ki je tudi odličen predvajalnik blu-ray, a s ceno okoli 350 evrov, zdaj le za namen predvajanja filmov blu-ray najdemo boljše priložnosti.
A tudi če predvajalnik imamo, bomo šokirani ob ceni filmov na medijih blu-ray, saj trgovci za enega hočejo od 35 do 50 evrov! Malo boljše cene bomo našli za rabljene filme (bolha.com in podobni mali oglasi), kjer se cene vrtijo med 15 in 25 evri! Še vedno veliko! Zato je morda še najzanimivejša možnost sposoja HD-filmov. Pester nabor ima kar nekaj slovenskih (preživelih) videotek, kjer se cene vrtijo med 2,99 evra na dan za film (videoteka Ruski Car, Ljubljana). Pri recimo iTiVi so cene za blu-ray HD-filme identične DVD-filmom (zaenkrat, dokler ponudbe ne razširijo, ko bodo ponudili tudi poseben HD-paket) in na voljo v več paketih (recimo en film hkrati, tri izposoje na mesec za 5,99 evra ali neomejeno izposoj na mesec za 9,99 evra) ...
Ob izposoji ne velja pozabiti na spletne videoteke največjih ponudnikov interneta (in televizije). Čeprav imajo svoje videoteke (oz. zmožnosti videa na zahtevo) tako Siol, T-2, AMIS in tisto, kar je bilo nekoč TUŠ Telekom, pa ima ta hip le Siol v izboru tudi HD-filme. Sredi maja je številka 14, a bolje nekaj kot nič. Če ste dovolj blizu centrali oz. ste na optiki, deluje storitev dokaj dobro. Ker gre za dodatno storitev, se ogled zaračunava. Cena na izposojo (film si lahko v 24 urah ogledamo poljubnokrat), preračunano iz njihovih »žetonov«, je 2 evra.
MANJ LEGALNO
Seveda ima večina lastnikov večjih monitorjev in ploščatih televizorjev računalniško podkovane znance, ki so že odkrili morje HD-vsebin v medmrežju. Ja, govor je o zloglasnih torrentih. Večino filmov, izdanih na ploščkih blu-ray ali HD DVD, lahko v HD- različici (720p ali 1080p) hitro (to je relativen pojem, saj je prenašanje 8– 25 GB podatkov na različnih linijah različno hitro) najdemo in pretočimo tudi prek mnogih internetnih portalov.
Najbolj priljubljene pa so vsekakor TV-nadaljevanke, katerih nove sezone si lahko iz omrežja snamemo tudi leto in dve, preden pridejo na krajevno televizijo, kjer tako ali tako ne bi bile v HD-ločljivosti. Večinoma so sicer predvajane v 720p, a to je neprimerno boljše od SD (Standard Definition) ločljivosti … Tri četrt ure dolga epizoda v HD-ločljivosti je običajno velika okoli 1 GB, medtem ko je datoteka v SD-ločljivosti zasedla dobrih 350 MB. Razlika v času prenašanja torej ni drastična, velikostno pa gre še vedno na vsak USB-ključ ali DVD-medij, a kakovost v sliki je opazna.
Portali za začetek iskanja teh vsebin so še vedno isti: slovenski http://partis.si ter mednarodna http://mininova.org in http://thepiratebay.org. Če ne najdemo, tam si pomagamo z Googlom, kjer vpišemo ime filma ali nadaljevanke, dodamo pa še »720p« in »torrent« ... in tako tudi Google pomaga in spodbuja pri napredku.
Moj mikro, junij 2009 | Jaka Mele |
