Namenske naprave kot predvajalnike medijskih vsebin poznamo že leta. Vse se je začelo z VHS-video predvajalniki konec sedemdesetih, nadaljevalo z videorekorderji v osemdesetih ter s prvimi DVD-predvajalniki v devetdesetih. Takrat so digitalne vsebine prevladale na trgu, in ko se je konec devetdesetih pojavil prvi DivX-predvajalnik, je bila smer razvoja jasna.

HD-vsebine so v računalniku. Med računalnikom in televizijo pa je meter ali več praznine. Kako predvajati film ali serijo na televiziji postane žgoče vprašanje, še zlasti če se stvari lotimo z načeli iz sveta standardne ločljivosti (SD). Da, to pomeni da lahko kabel S-video dokončno vržemo v smeti.

Sredi maja je ponudba HD-kanalov domačih kabelskih in internetnih ter televizijskih operaterjev bolj kot ne slaba. Najnaprednejši operaterji imajo v svoji programski shemi peščico HD-kanalov (preštejemo jih lahko na prste ene roke), pa še ti so na voljo le za doplačilo.