Zamisel o klinični motnji, imenovani odvisnost od interneta, ni nova, saj so se prva razmišljanja pojavila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pozornost zdravnikov se zdaj odmika od kompulzivnega brskanja po spletu in gre v smeri potencialnih nevarnosti za duševno (in fizično) zdravje uporabnikom vseprisotnih in stalno povezanih prenosnih računalnikov, tablic in pametnih telefonov. Na Kitajskem, v Tajvanu in Južni Koreji je zasvojenost z internetom sprejeta kot duševna težava, z namenskimi centri za zdravljenje (predvsem) najstnikov, pri katerih so prepoznali težave z »uporabo spleta«. Naslednje leto naj bi ameriška ustanova, avtoriteta za duševne bolezni (America's diagnostic and statistical manual of mental disorders), »motnjo uporabe interneta« morda uvrstila na uradni seznam duševnih motenj.

Februarja naslednjega leta se bodo na konferenci Wisdom 2.0 zbrala najbolj zveneča imena predstavnikov Silicijeve doline (informacijskih podjetji). Tema konference je najti ravnotežje v digitalni dobi. Direktor Googlovega razvoja Richard Fernandez je že dejal, da bi to utegnilo biti najbolj pomembno srečanje v zadnjem času. Fernandez ima ključno vlogo znotraj Googlove skupine »čuječnost« (mindfulness), katere namen je obveščanje zaposlenih o tveganjih, da postanejo preokupirani z napravami, in poučevanje, kako izboljšati raven zbranosti in zmožnosti osredotočanja. Z drugimi besedami vse to pomeni, da učijo ljudi, kako se občasno »odklopiti«. To je zelo pomembno tudi za kupce in uporabnike naprav. »Potrošniki digitalnega blaga in naprav potrebujemo notranji kompas, s katerim bomo znali najti pravo ravnotežje med tem, kar nam omogoča tehnologija, in kakovostjo življenja brez povezav«.

Ameriški Newsweek je pred kratkim objavil članek o filmskem režiserju Jasonu Russllu. Video Konyja 2012 mu je prinesel slavo, saj si ga je ogledalo 70 milijonov spletnih uporabnikov. Potem ko je Russell preživel dneve »online« z malo spanja, je doživel živčni zlom, ki je dokumentiran na njegovih računih družabnih omrežij. Zdravniki so mu diagnosticirali obliko psihoze kot posledico njegove prevelike izpostavljenosti internetu. Gre za primer, ki kaže, da so se stvari preprosto nakopičile. Splet nas dela bolj depresivne, zaskrbljene in nagnjene k motnjam pozornosti, so sklenili v omenjenem članku.

Vse več psihologov tudi izraža zaskrbljenost nad vplivom, ki ga imajo digitalni odnosi na odnose, ki se med ljudmi oblikujejo v resničnem svetu. Facebook zaradi tega izdeluje načrt, kako preprečiti digitalno zalezovanje in omogočiti uporabniku, da vidi, kdo vse je »obiskal« skupine, katere član je. Z možnostjo razširitve v prihodnosti, ki bo omogočila uporabniku, da vidi tudi, kdo vse je obiskal njegovo stran oziroma profil. Preverjanje Facebooka, da vidimo, kaj počne naš bivši ali bivša, postaja droga, opozarjajo nekateri psihologi. Kar lahko preraste v obsesivno-kompulzivno vedenje. Uporabniki se moramo začeti zavedati učinka, ki ga ima čas, preživet na internetu (čas, ko smo povezani), na naše odnose in uspešnost.

Je pa še ena dilema. So za odvisnost krive naprave, ki imajo moč »omame«, ali gre za nekaj popolnoma drugega? Ali ne gre mogoče za zahteve sodobne družbe, kjer najprej delamo na svojem delovnem mestu, ko pa gremo domov, se od nas še vedno zahteva, da smo dosegljivi prek elektronske pošte oziroma še na kakšen drug digitalni način? Smo odvisni od naprav ali »poročeni« z delom? Ne glede na to, ali gre za eno ali drugo, se bomo morali naučiti odklopa od tehnologij. Vsaj za nekaj časa. Drugače ne bo šlo, saj bomo prej ali slej zboleli zaradi preobremenjenosti. Duševno ali fizično. Popolnoma vseeno je, kako.

Moj mikro, september – oktober 2012 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |