Razvezava lokalne zanke v optiki
Kot so nam povedali pri Amisu, pričakujejo, da bo regulator kmalu poskrbel tudi za razvezavo lokalne zanke v optičnem omrežju. Storitve optičnega omrežja bi tako ISP-ji lahko ponujali na infrastrukturi različnih ponudnikov ter na lastni infrastrukturi. Za kateregakoli ISP-ja je namreč postavitev izključno lastnega optičnega omrežja dokaj neracionalna investicija, veliko boljša pot je sinergija skupne rabe infrastrukture.

Tudi sami upamo, da bo kmalu uvedena razvezava lokalne zanke v optičnem omrežju in predvidevamo, da bo kmalu dozorela zavest, da je v interesu uporabnikov in države poenotenje obstoječih in izgradnja novih omrežij v okviru enega podjetja, seveda pod pogojem odprtosti tega omrežja. To je navsezadnje tudi v interesu investitorjev, saj sicer njihove infrastrukturne naložbe ne bodo nikoli povrnjene. Trenutno drugačno prepričanje izhaja iz želje ustvariti monopolni položaj na trgu s ciljem ustvarjanja visokih dobičkov z dvigi cen v prihodnosti. Takšno ravnanje seveda zakonodaja prepoveduje, saj ni v interesu uporabnikov storitev.

Skratka, optika je zmagovita možnost v vsakem primeru – če je le na voljo tudi na našem naslovu. A glede na hitro rast optičnih priključkov (preko 30.000 na leto), oziroma 12 % v četrtletju, lahko sklepamo da je optika že/ali pa bo kmalu na voljo v vseh mestih v Sloveniji ter tudi v marsikaterem predmestju/vasi. Konkurenca (možnosti in funkcije, odvisne od pasovne širine, ter seveda cena) se bo najverjetneje nadaljevala samo na tej platformi, saj pri najemu bakrene parice pri popolni razvezi Telekom pobira svoj »davek«, tako da je tam prostora za cenovno kreativnost manj ...

Ker so cene med ponudniki različne, smo poskušali neodvisno in kritično pogledati, kakšne so dejanske razlike med njimi. Povprašali smo jih o številu njihovih širokopasovnih uporabnikov, o njihovih mednarodnih povezavah (uplink) ter o tem, ali razmišljajo o omejitvi prenosnih hitrosti v prihodnosti. Bistven pogoj za dovolj visoke hitrosti uporabnikov je namreč močna mednarodna povezava (ki je po navadi velik strošek, še posebej ker bi jih moralo biti več – ter tudi geografsko redundančne).

Telekom Slovenije – SiOL
Okoli ponudbe podjetja SiOL se je poleti dvignilo precej prahu, ko so se telekomovci odločili podražiti svoje IPTV-naročnine oziroma jih spremeniti (v za uporabnika slabšo možnost – ali manj programov ali višja cena) tudi za vse podpisnike pogodb in večletnih vezav. APEK in organizacije za varstvo pravic potrošnikov so sicer izdale mnenja, da lahko uporabnik v tem primeru brez penalov prekine pogodbo, a po podatkih Telekoma večjega odliva strank niso zaznali (niso pa komentirali, koliko strank se je premaknilo na manjše pakete).

Kakorkoli, podjetje gradi svoje optično omrežje in je edino, ki pospešeno gradi tudi zunaj večjih mest, torej tudi na periferiji. Tempo izgradnje je uradno tak, kot ga podpirajo finančni načrt in prihodki, usmerjen predvsem na območja, kjer je izkazana ekonomska upravičenost vlaganj. Optično omrežje, namenjeno rezidenčnemu trgu, je na voljo v 66 krajih po vsej Sloveniji. Glede izgradnje za leto 2010 še niso zaključili načrta širitve omrežja. Trenutno ima Telekom skoraj 10 % od svojih 233.000 širokopasovnih naročnikov na optiki (xDSL 88 %), od tega jih ima 150.000 IPTV.

Telekom ima trenutno tri glavne in eno rezervno internetno povezavo v tujino (vse 10 GB/s), ki potekajo po različnih poteh prek različnih operaterjev in se zaključujejo na različnih točkah v tujini. Prav tako te povezave izvirajo iz različnih elementov jedrnega omrežje Telekoma Slovenije. Tudi v najbolj obremenjenih urah so zasedene manj kot 40-odstotno. Mednarodne povezave so se v zadnjih treh letih povečale za dvakrat.

O omejevanju prenosnih hitrosti smo dobili le komentar, da je to v prihodnosti »ena od možnosti«, trenutno pa tega ne izvajajo.

Svojo politiko vezave uporabnikov na dve leti, ki je precej nepriljubljena (glede na mobilne operaterje, kjer je kritik precej manj, sodimo, da bi se tudi tu uporabniki sprijaznili z vezavo, če bi storitve delovale tako, kot bi morale in kot so oglaševane). Telekom komentira, da so cene naprav objavljene v cenikih, da pa se je subvencionirana prodaja z vezavo na dve leti doslej izkazala za dobro odločitev. Če pa se uporabniki ne želijo vezati, imajo na voljo tudi to možnost.

V Telekomu pravijo, da so njihove (skupaj s hčerinskimi družbami) prednosti celovitost ponudbe, storitev in rešitev ter vseobsegajoča konvergenca omrežja, dostopnost, varnost, kakovost, žilavost in razvitost.

Ob pregledu ponudbe smo ugotovili, da je osnovni internetni dostop prek optike tu dokaj poceni (še posebej če ne potrebujemo najvišjih hitrosti)! Ugodni so tudi trojčki, vendar v osnovnem paketu za to ceno dobimo le bornih 41 TV programov. Ob tem ne gre prezreti kritik delovanja IPTV (prek Sagemovih STB-jev), ki se Telekoma držijo že zadnji dve leti in se navkljub neprestanim nadgradnjam omrežja (ki seveda dodatno motijo delovanje) ne končajo in nič ne kaže, da se kdaj bodo ...

Telekom trenutno ponuja popust do 100 evrov za nove naročnike; hkrati pa je moč samo internetni priključek naročiti (z vezavo) za ceno 16 evrov na mesec (prvih šest mesecev). Pri ponudbi xDSL se za ceno trojčka začne hitrost interneta pri 1/1 Mb/s, vse hitrejše možnosti so za doplačilo.

T-2
Po tem, ko je konec avgusta T-2 začel propagirati 100/10 Mb/s internet prek priključka FTTH (optika do doma) za 20 evrov je med slovensko internetno populacijo završalo. Čeprav je bila povečana le hitrost prenos v smeri od interneta proti sebi (downlink), je to za povprečnega domačega uporabnika in predvsem uporabnike torrentov neverjetna hitrost, za povsem smešno ceno. In ko je v začetku septembra T-2 napovedal še dodaten 100/100- megabitni paket , za ceno 40 evrov, so vsi udeleženi ostali praktično brez besed... Konkurenca pa takoj v potezi videla zadnjo dejanje obupanca. Ni skrivnost da je zadnjih nekaj let T-2 finančno negativen in ga da lastniki vsako leto dokapitalizirajo, čeprav so nam iz T-2 tokrat zagotovili, da je podjetje v obdobju intenzivne rasti prihodkov in da se celotna izguba hitro znižuje. Trenutno naj bi že poslovali s pozitivnim denarnim tokom iz poslovanja.

T-2 je edini, ki omogoča popolno prilagodljivost paketov, saj lahko sestavimo svoj paket po želji. Izpostavljen pa je paket Brezčasna optika, ki vsebuje hiter internetni priključek, IPTV (že v osnovni shemi ponujajo preko 168 programov, od tega vsaj 2 HD) ter zanimivo – dve SIM-kartici, ki nadomeščata telefonski del. Prav to slednje je zanimivo in priča o pametni potezi: povečanju svojega kroga uporabnikov mobilne telefonije. Ta ponudba je sicer bolj na začetku, a je cenovno izredno ugodna in največkrat po krivici spregledana pri uporabnikih. Če potrebujemo VoIP, pa je to seveda tudi na voljo, in sicer za doplačilo 4 evre na mesec.

Glede na kolobocije največjega na trgu glede IPTV in pogostih pritožb uporabnikov, ugotavljamo, da storitev T-2 očitno deluje precej bolje.

Če si sestavimo trojni paket po želji, lahko izkoristimo recimo ugoden 100/10 Mb/s internetni del, za kar je ob istem sestavu (brez UMTS-kartic) cena 39,50 evra. Pri xDSL Brezčasni paket VDSL ponuja hitrost 10/2 Mb/s, drugo je enako – skupaj za ceno 36 evrov.

T-2 še naprej gradi svoje optično omrežje. Graditi so ga začeli v vseh večjih slovenskih mestih, ta projekt se nadaljuje in se bo v prihodnosti širil zunaj teh središč. Kakor je bilo že večkrat povedano, podjetje T-2 financira izgradnjo lastnega optičnega omrežja. Podjetje Gratel je izvajalec te izgradnje na podlagi naročila podjetja T-2. Gratel izvaja izgradnjo na ključ. Kar pomeni, da gradi od uporabnika do centrale. Pri T-2 so nam še povedali, da dinamika izgradnje sledi zmožnostim Gratela pri pridobivanju dovoljenj in soglasij.

Glede mednarodnih povezav pri T-2 pravijo, da je prepustnost zadostna, da ne prihaja do nikakršne zasičenosti, da pa so tudi rešili pomladansko zagato, ko sta bila sočasno prekinjena oba mednarodna voda (torej je vsaj takrat »nekajkrat« pomenilo dva, nimamo pa podatka, ali to še drži), in da se to ne more ponoviti. Povezave tudi stalno povečujejo. V zadnjih štirih letih so jih podvojili.

T-2 ne verjame v nikakršno omejevanje uporabnikov, o tem niti ne razmišlja. Zelo priljubljena filozofija se zrcali tudi v naročnini brez vezav in v sprejemljivih cenah. To lahko potrdimo tudi glede opreme, saj T-2 edini ponuja mesečni najem STB-naprave in druge opreme brez omejitev.

Amis
Amis je najstarejši komercialni ponudnik interneta v Sloveniji, ustanovljen je bil leta 1995 (leto pred Siolom). Od leta 2005 Amis ponuja tudi širokopasovni internetni dostop prek Telekomovega fizičnega omrežja. Ker je Telekom svojemu Siolu ponujal najem istega omrežja po bistveno nižjih cenah kot Amisu, se iz tega obdobja naprej vlečejo tudi številne tožbe proti Telekomu. V letu 2008 je tako podjetje vložilo še dve tožbi proti Telekomu zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu.

Amis je znan predvsem po svojih poslovnih uporabnikih, a tudi rezidenčni rastejo, sploh s kakovostno IPTV (ravno ob zaključevanju redakcije so objavili prenovljen IPTV 2, ki ponuja tudi storitve snemalnika in zakasnjenega predvajanja). Imajo preko 42.000 širokopasovnih internetnih uporabnikov (90 % xDSL, 10 % kabelska povezava in FTTH).

Amis v zadnjih letih pospešeno gradi lastno omrežje ADSL 2+, ki je trenutno največje neodvisno v državi. V naslednjih desetih letih načrtujejo z optičnimi vlakni nadomestiti polovico svojega omrežja, saj jim trenutno najem optike pri Telekomu pomeni prevelik strošek.

Glede povezav v tujino so nam odgovorili, da so v mednarodna omrežja povezani prek sedmih ločenih mednarodnih optičnih podatkovnih vodov skupne kapacitete 7 Gb/s. Izmenjava prometa prek vozlišč treh ponudnikov na Dunaju in v Ljubljani poteka tudi z drugimi večjimi globalnimi internetnimi ponudniki. Visoka razpoložljivost storitev je zagotovljena s popolno ločenostjo vseh mednarodnih povezav ter s podvajanjem opreme in vozlišč. Ob morebitnih izpadih preusmerjanje prometa poteka samodejno. Dodatna mednarodna voda imajo tudi na Hrvaško, kjer Amis tudi ponuja svoje storitve.

O omejevanju uporabnikov ne razmišljajo, celo nasprotno, svojim uporabnikom paketov Plus omogočajo celo odprto hitrost do največje hitrosti 10 Mb/s (pri sicer počasnejših povezavah).

Amisov trojček je sicer malce dražji od konkurence, a ponuja razmeroma dober TV-paket, katerega vmesnik je, vse kaže, zdaj sploh najprijaznejši na trgu. Zanimiva je tudi gola povezava v internet, ki je najcenejša na optiki (15/15 paket), pa tudi 20/20 za 20 evrov ni slabo.

Trenutno Amis novim naročnikom Amis TV 2.0 ponuja tri mesece brezplačne naročnine na časovne TV-storitve (časovni preskok in snemalnik); zanimiv je tudi brezplačni priklop STB-ja na domu. Če naročnik naroči trojčka in se veže za 15 mesecev, prejme prvih pet mesecev 50-odstotni na naročnino, v prvih treh mesecih pa ima tudi možnost brez penalov odstopiti od pogodbe. Cene optičnega priklopa smo preverili z ljubljanskim naslovom v BS3 (saj na spletni strani nismo našli splošnega cenika). Do vseh paketov (brez ugodnosti akcij) lahko naročniki pridejo tudi brez vezave.

Telemach
Telemach, visokoleteči ponudnik kabelske televizije, interneta, ki je v začetku dvatisočih priletel na trg z nemalo fanfar, je bil prvi, ki je Telekomu nagnal strah v kosti. A po norem grabljenju kadra od vsepovsod, se je vreča spraznila in za Telemach lahko mirno rečemo, da je bil underdog, saj ni realiziral svojega poslanstva. Ljudje so začeli odhajati, zamenjalo se je vodstvo in zgodba se je pričela praktično z ničle. Telemach je v dosedanjih letih pokupil vse manjše kabelske operaterje, zaokrožil zgodbo slovenskega največjega kabelskega operaterja in tako ustvaril mega kabelsko družbo v Sloveniji. Telemach je prav v zadnjih tednih zamenjal lastnika, zato pred nazivom ne najdemo več črk UPC.

V zadnjih letih je gradil svojo infrastrukturo in tako ima v hrbteničnem omrežju po Sloveniji kar v 80 odstotkih optiko do zgradb (FTTB – fiber to the building), po zgradbi pa sledi koaksialni kabel. Same optike ponudnik ne ponuja, saj pravi, da trenutno ni potrebe po hitrostih optike in da koaksialni vod omogoča mnogo več glede televizije in digitalne televizije.

Do konca leta nameravajo zainteresiranim naročnikom v večjih mestih omogočiti višje prenosne hitrosti z uvedbo standarda DOCSIS 3 (podpira hitrosti do 500 Mb/s), ki ga imajo testno že postavljenega na Viču v Ljubljani, do konca pomladi 2010 pa naj bi ga v celotnem omrežju. Najverjetnejša hitrost bo 100/10 Mb/s.

Telemach ima nekaj redundančnih mednarodnih povezav s kapaciteto nekaj 10 Gb/s, ter dinamičnim višanjem po potrebi. V zadnjih treh letih so mednarodne povezave povečali za 60 odstotkov oziroma dosegajo tak porast prometa. V prihodnosti ne vidijo razloga za omejevanje uporabnikov.

Telemach podpira tako trojčke z analogno televizijo kot digitalne trojčke, kjer ponuja bistveno več TV-programov ter izbirno še TV-manipulator, HD-televizijo. V preglednici je predstavljena cenejša možnost (digitalni trojček M+ s preko 100 TV-kanali pa znaša 39 evrov).

Telemach je tudi edini posebnež, ki ponuja trojčka tudi prek brezžične Lastovke. Na voljo je vsem, ki vidijo Krim. Za 39 evrov na ponujajo 2/0,265 Mb/s, VoIP telefon in preko 100 digitalnih TV-kanalov z možnostjo dokupa HD-kanalov in digitalnega snemalnika. Priključnina je 190 evrov.

Telemach trenutno povečuje število HD-kanalov v televizijski shemi, uvaja pa tudi video na zahtevo in HD-video snemalnik. Ker imajo lastno optično infrastrukturo so pripravljeni na prihodnost, kjer vidijo le tiste z lastno infrastrukturo.
Pravijo, da bodo pri zasičenju kapacitet kabelskega omrežja še zadnje metre svojega omrežja proti uporabnikom spremenili v optiko, vendar za zdaj kabelsko omrežje opravlja nalogo brez težav.

Tušmobil (prej Tuštelekom)
Tuš nam je precejšnja uganka. Po naših občutkih se je podjetje kar malo povleklo iz ponujanja fiksnega dostopa v internet in storitev trojček in se bolj usmerjana mobilne storitve. O tem priča tudi nizek odstotek širokopasovnih uporabnikov, številke pa nam niso želeli razkriti.

Tušmobil ima štiri povezave v tujino, skupne kapacitete nam niso razkrili, pravijo pa, da je zadostna. V zadnjih treh letih so skupno kapaciteto podvojili.

Tudi njih zanima optika, vendar svoje infrastrukture ne bodo gradili. Želijo si razvezavo lokalne zanke v optiki in upajo, da bo za to poskrbela država, saj sicer Telekom sam ne bo storil ničesar. Tušmobil podpira priključke preko xDSL in kabelskega omrežja (kjer to omogoča z lokalnimi partnerji).

O omejevanju prometa ne razmišljajo, saj verjamejo da bi bila poteza na strani uporabnikov nepriljubljena. Podobno mnenje imajo (pohvalno!) tudi pri vezavi uporabnikov, ki jih ni, kot ni stroškov priključitve!

Naročnikom trojčka ponujajo tudi trimesečno brezplačno testiranje osebnega video snemalnika. Zanimivo, da Tušmobil nikjer ne navaja točne hitrosti priključka, kaj šele v smeri proti priključka (vesel bom, če mi bodo razložili, kaj pomeni do 4 Mb/s – sliši se, kot da bi bilo odvisno od sreče). Podobno je pri internetnem paketu, kjer je hitrost spet pavšalnih do 20 Mb/s.