Internet je podoben sistemu mestne infrastrukture. Sam zase je le sistem cest, ki povezujejo določene hiše ali bloke. Če pogledamo poštni naslov, recimo Janez Novak, Dunajska 5, 1000 Ljubljana, lahko vidimo, da ga je bolj logično gledati od zadaj naprej. Če hočemo nekoga najti, najprej poiščemo širše območje, v tem primeru Ljubljano, nato v Ljubljani poiščemo Dunajsko ulico, v njej številko 5 in na tem naslovu še našega Janeza.

Navkljub večanju števila central s priključki xDSL ter obljubam o optiki v vsaki novogradnji, pa se še vedno kar pogosto zgodi, da je centrala prezasedena, kar pomeni, da ni na voljo širokopasovnih priključkov. Težave pa nimamo samo v prenaseljenih urbanih področjih, temveč tudi daleč od njih. Kaj storiti, če živimo v manj dostopnih hribih ali več kot 5 do 8 km od centrale, ko vse tehnologije xDSL odpovejo? Nekaj je še na voljo …

Po APEK-ovi raziskavi iz drugega četrtletja 2009 si več kot 75 odstotkov trga širokopasovnih internetnih priključkov delijo Telekom Slovenije, T-2 in Amis. Ker imajo glavni ponudniki v svoji ponudbi več tehnologij dostopa (optika do doma FTTH, VDSL2, VDSL, ADSL, kabelski dostop, brezžični dostop), smo se glede na trend izgradnje optičnih priključkov – omrežja gradita Telekom Slovenije in za T-2 Gratel – odločili primerjati ponudbo predvsem na tej tehnološki osnovi. Za primerjavo smo v pregled vključili še dva ponudnika, ki sta po velikosti tržnega deleža na četrtem (Telemach) in petem mestu (Tušmobil), ponujata pa storitve brez optičnih možnosti.