Za hip se vrnimo petindvajset let v preteklost. V leto 1976, ko je bilo ustanovljeno podjetje Apple. Trije, Steve Jobs, Steve Wozniak in Ronald Wayne, so ustanovili podjetje z namenom prodaje kompleta za samogradnjo osebnega (takrat smo dejali hišnega) računalnika Apple I. Wozniak je bil prepričan, da bodo vsi računalniki v prihodnosti v tej obliki, ljudje ga bodo lahko samo sestavili v domači garaži, nekako tako, kot so ga tudi sami naredili, predvsem pa nadgrajevali, izboljševali in pisali programe zanj. Wozniak je bil postopno odrinjen na obrobje, Jobs pa je začel uresničevati svojo vizijo zaprtih računalnikov. Zato so bili Applovi računalniki in pa računalniki podjetja Next, ki ga je Jobs ustanovil, ko so ga za nekaj časa izgnali iz Appla, kakovostnejši. Delovanje je bilo stabilnejše, kar je bilo neposreden rezultat boljše usklajenosti med strojno opremo, operacijskim sistemom in programi, nad katerimi je Apple držal roko. So pa bili dragi, saj Apple ni dovolil izdelovanja klonov, kar je bila voda na Microsoftov (delno pa tudi IBM-ov) mlin bolj odprtih osebnih računalnikov. Čeprav so se ti redno sesuvali, operacijski sistemi (prve različice Windows) pa so bili svetlobna leta za Applovimi, smo jih množično kupovali. In podjetja okoli Microsofta so rasla.

Spominjamo pa se, da smo vsi že takrat občudovali Macintoshe, a jih nismo kupovali, saj smo vsi v en glas »tulili«, da za njih ni dovolj brezplačnih programov in da so svinjsko dragi. No ja, tudi za PC-je jih ni bilo, a takrat je piratstvo v naših krajih cvetelo in vse je bilo dosegljivo zastonj ali pa vsaj zelo poceni. Seveda je bilo. Nekateri izdelovalci programov za PC-je, predvsem Microsoft, so mižali na eno oko, če ne celo spodbujal takšno početje, saj so se zavedali, da je to najcenejši način navaditi ljudi na njihove programe. In da bodo vse dobili nazaj in še obresti povrhu pozneje, ko ne bo prave konkurence. Natanko tako se je tudi zgodilo. Smo pa že takrat vedeli, da profesionalci, predvsem grafični oblikovalci, prisegajo le na Apple, ker so le v njih dobro delovali Adobovi programi. Ti pa so bili takrat (delno pa so tudi še danes) alfa in omega v tej industriji. Smešno, zdaj sta Adobe in Apple zaradi Flasha v vojni! Je pa bilo teh kupcev premalo. Apple je zabredel v velike težave in skoraj propadel. Ironija je, da se je kot rešitelj vrnil Jobs, njegov »prijatelj« Gates pa mu je velikodušno nakazal 150 milijonov dolarjev. Uradno kot partnerstvo za to, da so lahko Applovim uporabnikom ponudili pisarniške programe Office. Microsoft je tako rešil Apple, za zahvalo pa ga je ta v letošnjem letu prehitel na lestvici največjih računalniških podjetij.

Vedno »prvi« na trgu!

Kljub dejstvu, da je imel Apple pred ero iPodov zanemarljivo majhen tržni delež, je vedno poskrbel, da se je o njem govorilo. Kot smo že zapisali, Apple (ali pa Jobs) je vedno znal izume, ki so mu bili na dosegu roke, zapakirati v tako uporabno obliko, da so jih uporabniki hitro sprejeli, vsa druga podjetja pa so mu bila prisiljena slediti. Apple je to lahko počel tudi zaradi majhnega tržnega deleža, saj so se drugi proizvajalci PC-jev bali, da bo vpeljana novost slaba ali pa v nepravem trenutku. Bali so se za svoje prihodke, zato so raje opazovali, kaj dela Apple, in mu pozneje, ko se je izkazalo, da so to uporabniki sprejeli, sledili. Ker pa smo vsi tedaj kupovali PC-je Wintel, so od Applovih inovacij na koncu imeli ti največ koristi.

Apple je tako bil prvi, ki je vpeljal grafični uporabniški vmesnik (GUI), izum Xeroxovih znanstvenikov, s katerim to podjetje ni vedelo, kaj početi. In to v času, ko smo v PC-jih še vedno poganjali DOS. In ker GUI uporablja grafične elemente namesto besedila, je bila uporaba miške, takrat poznane že nekaj let, logična. Oboje so Macintoshi imeli že leta 1984, odveč pa je pripomniti, da je bil takratni Applov operacijski sistem, občutno stabilnejši od prvega Windows, ki ga je Microsoft izdal leto dni pozneje. Jobs je časovno prehitel Gatesa, ta pa je imel od GUI-ja v naslednjih dveh desetletjih veliko več koristi. Apple je bil tudi prvi, ki je na prenosnike vgradil sledilno ploščico (touchpad), prepoznal uporabnost vmesnika USB in ga vgradil v svoje računalnike in se v celoti odpovedal disketam leta 1998, ko so PC-ji te še imeli, bolj ali manj z nalogo, da se na njih nabira prah. Vmesnik »ognjena žica« (firewire) pa je ena redkih popolnoma Applovih iznajdb, s katerim je Apple hotel uničiti USB zaradi njegove počasnosti, kar se je izkazalo za brco v temo. Leto dni pred prelomom tisočletja (1999) so bili Applovi prenosniki prvi, ki so imeli vgrajen vmesnik za brezžično omrežje, medtem ko smo bili uporabniki ostalih prenosnikov prisiljeni kupovati dodatne kartice za to nalogo. V naslednjem letu pa je Apple s svojimi prenosniki G4 začel ero gigabitnega omrežja ethernet. Spet pred vsemi drugimi.

Še dva mejnika je treba omeniti. Leta 2006 se je Apple popolnoma odpovedal monitorjem CRT in se popolnoma posvetil LCD-jem, leta 2008 pa je predstavil DisplayPort zaradi katerega bi lahko vmesnika VGA in DVI izumrla.

Moj mikro, oktober 2010 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |