Čeprav Apple govori o računalništvu v oblaku manj kot druga podjetja, pa je to temelj vsega, kar počne. Povezava njegovih naprav s spletnimi storitvami (trgovinami z vsebinami) je oblak za običajne ljudi, za razliko do »drugih« oblakov, ki jih konkurenti želijo prodati poslovni srenji. Edini resni konkurent Applu danes je veliki Google, in ne, kot bi morda mislili, Microsoft. Oblak bo karte v računalniški industriji znova premešal, nastali pa bodo novi monopoli, ki bodo zamenjali obstoječe! Pa še nekaj je čedalje očitnejše. Igro vodijo podjetja, kot so Apple, Microsoft, HP, IBM, Oracle, Intel in Cisco, te pa uporabljajo skoraj suženjsko delo kitajskih delavcev, ki izdelujejo bolj ali manj vse, na kar prvi lepijo svoje blagovne znamke. A Kitajska se bliskovito dviga in lahko je vprašanje časa, ko se bodo zadeve obrnile. A o tem kdaj drugič.

Applova vizija zaprtih naprav z omejenimi možnostmi posega s strani uporabnikov je prisotna povsod, kjer je govor o oblaku. Ponujanje storitev prek tega zahteva, če ponudnik seveda želi, da te vedno in v vsakem trenutku delujejo kakovostno, da se odpravijo možne napake zaradi posega uporabnika v napravo. Tako veliko ne moremo početi s pametnimi telefoni, kar je razumljivo zaradi njihove kompleksnosti, kot tudi ne bomo mogli z napravami, v katerih bo tekel Googlov operacijski sistem Chrome. Oziroma posegi sploh ne bodo potrebni! V to smer bo prej ali slej šel tudi Microsoft, ki pod imenom Gazzele razvija operacijski sistem, temelječ na brskalniku. A zaostaja! Hkrati se lastniki operacijskih sistemov vse bolj zavedajo tega, da je za boljšo uporabniško izkušnjo potrebna višja stopnja integracije med strojnim in programskim delom, zato so začeli posegati v delo podjetij, ki izdelujejo naprave z njihovi sistemi. Zanimivo je namreč, da postaja popolnoma vseeno, ali tablični računalnik, tekmeca iPadu, razvija Toshiba ali Samsung, na koncu nam je pomemben podatek, da je v njem Android, saj nam je takoj jasno, kakšno uporabniško izkušnjo s tem dobimo.

Razlike v strojni opremi so med napravami vedno manjše in za uporabnika ni več pomembno, kateri procesor je v njem, kakšne vmesnike ima in podobno. V ospredje stopajo vsebine in storitve, ki so na voljo. To pa pomeni dva nova monopola, ki se bosta oblikovala okoli Appla in Googla. Vsaj glede naprav, storitev in vsebin za domačo potrošnjo, na poslovnem področju pa se bodo bodli HP, Oracle, IBM in Cisco.

Trenutno vsaj kaže na tak razvoj dogodkov! Apple s svojim iOS-om, ki ni na voljo proizvajalcem, bo zasedel svoj delež trga, večjega pa bodo imeli konkurenti z Androidom ali Chrome OS-om preprosto zato, ker jih je več. Google stavi na odprt nastop na trgu, kar pa ne pomeni odprtih naprav za uporabnika, temveč ravno nasprotno. Nokii s Symbianom in Microsoftu z njegovo paleto operacijskih sistemov pa se dolgoročno ne obeta nič dobrega. Predvsem Microsoft je lahko zelo v skrbeh, saj vse več uporabnikov za uporabo spletnih vsebin uporablja mobilne naprave, v katerih ni njegovega sistema. Malce neumno je pričakovati, da bomo imeli v tablici Windows 7, in vedno, ko jo bomo želeli uporabljati, čakali, da se ta naloži. Windows je preprosto 7 preveč kompleksen in ponuja preveč za tak scenarij uporabe. Iz tega lahko razberemo še nekaj. Pričakovati je upad prodaje namiznih računalnikov in prenosnih računalnikov na račun večje prodaje pametnih telefonov, tablic in morebiti tudi klasičnih netbookov! Kar spet ni ravno razveseljiva novica za Microsoft.

SVETLA ALI TEMNA PRIHODNOST?

Kaj pa bomo imeli uporabniki razen seveda tega, da postanemo slepi verniki Googlove ali Applove novodobne religije? Vse večja zaprtost naprav pomeni, da bomo dejansko imeli boljšo uporabniško izkušnjo in vsebine na dosegu roke, za denar, ki ga bodo od nas zahtevali. Tu pa se kaže razpoka v sistemu. Na slabšem bomo vsi uporabniki na trgih, ki so komercialno manj zanimivi, kar občutimo že danes. Saj veste, iPhona v naših trgovinah ni, pa tudi zelo omejeno lahko kupujemo na Applovih spletnih trgovinah. Google je glede bolj odprt, a nima glasbene, filmske trgovine in knjigarne, pa tudi pri njem je opaziti, da gredo nekatere njegove storitve mimo nas (na primer navigacija in še kaj bi lahko našteli).

Apple in Google z vse večjimi koraki iz sveta računalništva in mobilnega sveta vstopata tudi na druga področja, predvsem v domače sobe. Apple seveda ne prodaja svojega televizorja, pač pa napravo, ki vsebine prikazuje na njem (Apple TV). Poceni in zmogljivo, a za nas nedosegljivo. Google je napovedal osnovo za televizijo (Google TV), ki bo večino storitev pripeljala na televizijski zaslon. Kako bo s tem pri nas, bomo še videli, a si ne bi upali staviti, da jo bomo kmalu imeli možnost uporabljati. Oba, tako Apple kot tudi Google, vse bolj zaokrožujeta svojo ponudbo za domače uporabnike in kljub odprtim standardom je jasno, da bo celota najbolje delovala le, če bomo imeli vse naprave enega samega proizvajalca - od računalnika, omrežnih naprav, skladišča podatkov pa do mobilnih naprav in naprav za reprodukcijo zvoka in slike. Ko bomo prišli do stopnje, ko bodo vse naprave le od enega proizvajalca, hkrati pa bodo te še zaprte, bomo priča temu: dobili bomo dobro uporabniško izkušnjo, vse bo delovalo do pičice tako, kot so nam obljubili, vendar bomo vedno na milost in nemilost prepuščeni ponudniku, da postavlja cene, kot se mu zdi. In te ne bodo nizke. Kapitalizem je namreč pohlep. In konkurence med ponudniki ne bo oziroma bo omejena! A po drugi strani je tudi res, da je model odprtih računalnikov v zgodovini dosegel svoj cilj, promocijo računalništva, zdaj je čas za napredek in popolne novosti. Star model, monopol Wintel je začel zavirati razvoj, zato je čas, da pade!

Moj mikro, oktober 2010 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |