Tudi pri fotografiji ni drugače. A za začetek se vrnimo malce v zgodovino. Pa ne daleč. Le kakšnih deset let. Ko ste v tistih časih kupili fotoaparat, razen seveda tistih za enkratno uporabo, je bil to nakup za naslednje desetletje ali morda še kaj več. Marsikatera Leica, ki je sinonim za kakovostno izdelavo, je starejša od svojega lastnika. Ali jo je ta podedoval ali kupil, ni pomembno, pomembno je, da fotoaparat še danes deluje. Še največji skok je bil pred dvajsetimi leti, ko so proizvajalci vsi po vrsti prešli z ročnega ostrenja na avtomatsko. Novi modeli so prihajali počasi, niti ne vsako leto, vrhunski fotoaparati so se menjavali skoraj na vsako desetletje.
FOTOGRAFSKA INDUSTRIJA PO VZORU RAČUNALNIŠKE
Danes je vse to obrnjeno na glavo. Pravzaprav je celotna fotografska industrija postala tako rekoč polprevodniška industrija in se tudi obnaša tako. Novi modeli kompaktnih fotoaparatov so na voljo dvakrat letno, pred poletnimi počitnicami in zimskimi nakupi, vstopni zrcalnorefleksni fotoaparati se menjajo enkrat letno. Glavno besedo pri marketinških akcijah imata še vedno ločljivost ter občutljivost tipala, predvsem pri kompaktnih fotoaparatih. Zanimivo pri tem je, da je ločljivost že dalj časa na stranskem tiru in da pravzaprav nihče ne naredi kaj v tej smeri. Razlog za to je preprost, če pogledamo večino novih fotoaparatov, imajo majhna tipala, 1/2,5-palčna, le malo katera imajo večja. Tipala velikosti 2/3 palca so praktično izginila, razlog za to je seveda sam postopek izdelave. Podobno se dogaja pri zrcalnorefleksnih fotoaparatih, kjer pa je poleg večjega števila pik vseeno pomembna tudi sama kakovost. Zaradi tega so tu skoki manjši in jih kompaktni fotoaparati po številu pik lovijo. Proizvajalci poleg tega k vsakemu novemu modelu dodajo še kakšno malenkost, ki ga naredi zanimivejšega. Več točk za ostrenje, živ pregled slike, avtomatsko odstranjevanje prahu in točkovno merjenje svetlobe so dodatki, ki so modni hit zadnjega obdobja.
A glavno vprašanje je, koliko jih povprečen uporabnik res potrebuje. Je pet posnetkov na sekundo nujno potrebno za fotografiranje družinskih slik? Točkovno merjenje za težavne svetlobne razmere v dnevni sobi? HDTV-izhod iz fotoaparata za pregled slik na TV-sprejemniku, ki ni HD, ampak le pripravljen na to? Večina uporabnikov razmišlja zelo potrošniško oziroma zelo hitro jih je mogoče prepričati, da je star model fotoaparata res toliko slabši, da je vredno odpreti denarnico in kupiti novega. Razlike pa so v na koncu tako majhne, da praktično ni opravičila za nakup. In tako iz kroga v krog. Smejejo se le tisti, ki so kupili poceni starejši model, saj jim bo slednji lahko rabil še dolgo časa. Tudi pri ceni ne bo toliko izgubil, poleg tega bo takrat že čakal novejši, morda še po nižji ceni.
Zgled iz prakse
Ali velja ta trenutek zamenjati stari Olympus E500 za novi model E510? Po našem mnenju in pod predpostavko, da stari model zadosti večini zahtev, zagotovo ne. Tehnološki preskok bi pomenil nakup modela E3, a ta je v čisto drugačni cenovni kategoriji. Edino, kar nas pri starem moti oziroma bi potrebovali, je možnost fotografija bližnjih (makro) posnetkov. Nakup modela E510 te težave ne reši, še vedno bi morali kupiti makro objektiv, kar ne nazadnje lahko storimo, a obdržimo star fotoaparat. Tako je ceneje. Zadev, kot so počasno ostrenje, slabše delovanje v slabših svetlobnih razmerah in podobno, pa E510 ne reši. Počakati bomo morali na njegovega naslednika, ki bo vključeval tehnologije, razvite za model E3, ki pa so tehnološki preskok, vsaj pri tem proizvajalcu. Vedno je pametno počakati na dejanske tehnološke izboljšave, pri čemer pa ne zanemarite možnost uporabe starih dodatkov, kot so na primer objektivi.
PRENOSNA EVFORIJA
Zelo podobne dileme lahko opazimo pri vseh kategorijah izdelkov, kjer so opazne rasti trga. Če se vrnemo na področje ožjega računalništva, so zadnja leta (tako pa bo vsaj še eno leto) tak prodajni hit prenosni računalniki. In glej ga zlomka. Tudi tu so proizvajalci prisiljeni enkrat letno osvežiti svoje modele. Največkrat gre za vgradnjo novih procesorjev, lansko leto pa so »zagon« pričakovali od Windows Viste. Ta zahteva večje zmogljivosti vgrajene strojne opreme, za prodajalce pa se tudi lepo sliši, da so novi prenosniki opremljeni z novim operacijskim sistemom. Bodimo konkretni! Ali je Vista dober razlog za nakup novega prenosnika? Po našem mnenju ne. Kajti starejši operacijski sistem Windows XP enako dobro deluje v strojno manj zmogljivem prenosniku (ali računalniku), ki je ravno zaradi slednjega cenejši. Dober primer smo preizkusili pred meseci. Mali prenosnik HTC Shift je zaradi navezanosti na Microsoft opremljen z operacijskem sistemom Vista, čeprav je zanj strojno podhranjen in bi opremljen z XP-jem deloval hitreje! Da vse ni tako, kot bi moralo biti, priča na primer tudi dejstvo, da večina prenosnikov ne zna »izračunati«, kako dolgo jim bo delovala baterija v Visti. Je torej Vista primerna za prenosnike? Veliko vprašanje… Česa vsega si ne izmislijo prodajalci, da enkrat letno predstavijo nove modele prenosnikov: bleščeč zaslon z živimi barvami (naše mnenje o tem poznate – neuporabno, razen če delate le v zatemnjenem prostoru), bralniki pomnilniških kartic (za 10 evrov si lahko omislimo zunanji bralnik USB in še kaj bi se našlo.
Pri vprašanju, kdaj zamenjati prenosnik, se velja vprašati, kakšno življenjsko dobo sploh pričakovati od takšne naprave? Seveda je odgovor odvisen od cenovnega razreda ob nakupu. Če smo kupili najcenejši prenosnik, bi mu danes brez težav pripisal življenjsko dobo 3 do 4 leta – če seveda ne nameravamo menjati operacijskega sistema. Kot že povedano, prav ta menjava za seboj potegne potrebo po večji procesni moči in pomnilniku. In ker prav najcenejše prenosnike uporabljajo manj ali srednje zahtevni uporabniki, ki načeloma ne uporabljajo najzahtevnejših aplikacij, ampak poganjajo internetne programe, pisarniško zbirko, pogledajo kakšne fotografije in filme – za tako rabo ni potrebna prav nikakršna nadgradnja, če jim ne uspe prepričati nas s kozmetično lepšimi programi in funkcijami – tudi daljši čas.
Tezo potrdi tudi pogled na zadnjih osem let, saj se prenosniki v tem obdobju delijo na dve zelo različni osnovi. Prenosniki so pred približno štirimi leti namreč dobili mobilne procesorje, ki so jim drastično spremenili namembnost, prenosnost in avtonomijo. Štiri leta je to tudi nekakšno obdobje, ko se menjajo uporabniške navade, prihajajo nove storitve in poglavitne funkcije, ki niso več kozmetični popravek: recimo predvajanje filmov DivX, vdelani wi-fi radio, avtonomija nad 5 ur, operacijski sistem (oziroma bolje rečeno druga menjava operacijskega sistema) … In prav s temi obdobji je smiselna menjava prenosnika.
Ob želji po nakupu oz. menjavi prenosnika premislite mislite, kaj vam novi prenosnik zares prinaša. So to le večji disk, hitrejši procesor praktično iste generacije, več pomnilnika, bistvene spremembe pri integriranih wi-fi brezžičnih povezavah? Povsem spodoben prenosnik (s tem mislim na povprečnega uporabnika in daleč od najslabšega modela na trgu) je moč danes kupiti za 500 do 600 evrov, kar je ob racionalni uporabi le malce več kot 100 evrov na leto predvidene uporabe.
NA KATERE LIMANICE NAS BODO LOVILI LETOS?
Zagotovo bo gonilo še bolj kot doslej postala Windows Vista, ki bo s skorajšnjim servisnim paketom SP1 postala veliko uporabnejša, kot je bila do zdaj. Svoje bodo naredile tudi vse močnejše integrirane grafike, ki so zmožne strojno poganjati tudi aplikacije DirectX 10. Verjetno bomo že v drugi polovici leta začeli standardno v prenosnikih videvati tudi optične modrožarčne bralnike (blu-ray). Svoje bo prispevala tudi nova generacija mobilne platforme Intel Centrino, ki bo prinesla še integracijo brezžične tehnologije WiMax. Konec leta 2008 bomo verjetno ugledali tudi prve prenosnike, namenjene široki potrošnji z vdelanim diskom SSD brez mehanskih delov ter z osvetlitvijo LED-zaslona. Toda – ali je kaj od tega absolutno nujna stvar, ki bi upravičila nadgradnjo oz. zamenjavo prenosnika? Teoretično ne, saj bo vsa opravila še vedno moč opraviti s starim. A v praksi pa ima vsak posameznik svoja merila, potrebe in argumente, ki bodo vplivali na odločitev.
Kaj storiti? Če še nimate prenosnika, pa ga nameravate kupiti, bi sam ta hip pretehtal dve možnosti: prva je najcenejši prenosnik (500 do 600 evrov), kjer bi pazil na dvojedrni procesor, vsaj 2 GB pomnilnika že naloženo Visto. Vse »slabše« je najverjetneje že tako star model, da ga boste stežka uporabljali dlje kot leto ali dve. Druga možnost, za katero sem se odločil tudi sam, je sicer rešitev za specifične zahteve – to je nakup rabljenega prenosnika (starega okoli eno leto) iz originalno višjega cenovnega razreda (recimo ultralahki Thinkpad X60). Starejših prenosnikov s sistemom XP ne bi kupoval več – razen če točno veste, kaj so vaše potrebe in je to vse, kar pričakujete od prenosnika…
Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Marjan Kodelja | Alan Orlič | Jaka Mele
