In kar v prvem delu je bila omenjena tudi Slovenija. Palin je začel potovanje nekje v Julijskih Alpah, povedal par besed o tem, kam vse bo šel, nakar je na kratko v vlaku Slovenskih železnic zdrdral osnovno o naši državi in zaključil, da si »Slovenija od vseh novih držav Evrope želi najmanj publicitete«. O Sloveniji vsega skupaj manj kot pet minut. Druge države, od bivših jugoslovanskih republik do baltskih držav, so podrobneje predstavljene, Hrvaška celo v dveh delih.
Kaj za vraga? Ali res nimamo česa pokazati? Kraški pojavi, Postojnska jama, Predjamski grad, gorska železnica, dolina Soče, Lipica, Ptuj, medvedi v kočevskih gozdovih, idrijska čipka, kranjska klobasa, prekmurska gibanica, pohorske bunke … Mar vse to ne obstaja? Je to nezanimivo za evropske gledalce? Mislim, da je vsaj enako zanimivo kot jedača in pijača na otoku Hvaru, vsekakor pa zanimivejše od jamranja Hrvatov, kako težko je bilo pod jugoslovanskim škornjem!
Palinu ni kaj očitati. BBC je nacionalnim televizijam v državah, ki so jih nameravali obiskati, poslal prošnjo za sodelovanje. Glede na to, kaj je Palin povedal o Sloveniji, je edini logičen sklep ta, da je neki »uradniček«, ki je prošnjo dobil, zadevo vzel z levo roko. Palinu morda sploh ni odgovoril, morda jim je poslal prijazen dopis, da ne ve, kaj od njega pričakujejo, ali pa je na hitro in nezainteresirano poslal nekaj splošnega promocijskega gradiva. Kakšno zloženko, kjer se na veliko vidi LOVE v napisu Slovenija.
Dragi televizijci ali kdor koli že – tako se ne dela! Precej me je bilo sram, ko sem videl, kako je bila Slovenija po vaši krivdi predstavljena v precej odmevni dokumentarni nanizanki. In zahtevam pojasnilo, saj vas tudi jaz plačujem! Tako se tudi ne lobira! Kaj mislite, da so počeli Hrvati in drugi, da so v dokumentarcu prepoznavnejši. Z vsemi silami so si prizadevali za čim večjo minutažo. Kaj pa mi? Namesto »brezplačne« promocije države so gledalci dobili občutek, da je Slovenija dolgočasna in popolnoma nezanimiva država nekje v Evropi. Kje je tisti »invigorates«, torej poživljanje, ki ga sami povezujemo z našo deželo?
V bistvu sploh nima smisla iskati krivca, ker za to blamažo po stari dobri navadi ne bo nihče odgovarjal. Pa Palinova oddaja ni edina stvar. In tudi ne temna izjema. Enak vzorec so pojavlja v vseh porah družbe. Ne znamo se prodati, lobirati in delati za skupno korist. Ne znamo se na vsa usta hvaliti, kako dobri in lepi smo, pa čeprav vsak dan v praksi vidimo, kako to delajo drugi in jih znamo tudi kritizirati, kako se, po našem mnenju neupravičeno, napihujejo. Primerov je kolikor želite. Omenil bom le enega: Ericsson Nikola Tesla (hrvaško podjetje) se je bolj hvali o svojem poslu na Kosovu pri opremljanju mobilnega operaterja kot skupina Telekom, ki je lastnik omenjenega operaterja. In investicija je Telekomova, ne Hrvaška! Ti so le najeta delovna sila. Kako pa zadevo vidijo v tujini? Tudi (in predvsem) zaradi takšnega odnosa, smo marsikje marginalni in nezanimivi!
Objavljeno: Moj mikro maj 2008 | Marjan Kodelja
