Že nekaj časa tiskalnik ni več nujno povezan z računalnikom, saj je lahko v omrežju ali pa vsebuje vmesnike, ki omogočajo neposredno povezavo med njim in mobilnimi napravami, fotoaparati in podobno. Zadnji »trik« je tiskanje v oblaku in možnost, da tisto, kar želimo natisniti, tiskalniku pošljemo kot poštno sporočilo. Zadeva ima smisel predvsem pri napravah, ki nimajo tiskalniškega vmesnika, imajo pa možnost pošiljanja pošte in priklopa v internet. Takšne naprave so predvsem pametni telefoni, ki običajno ne poznajo možnosti priključitve tiskalnika, imajo pa internetno funkcionalnost. Povezava med oblakom (internetom) in tiskalnikom je skoraj edina zanimiva stvar, do katere je prišlo v zadnjih letih na področju tiskalnikov. Večjo revolucijo v tiskanju bodo po našem mnenju naredili 3D-tiskalniki, ko bodo cenovno in zmogljivostno primerni tudi za domače uporabnike.

Če zanemarimo željo, da bi tiskalniki postali »lifestyle« izdelki, zamisel propagira predvsem HP, kupce pa hoče prepričati z obliko tiskalnikov, ki jih lahko primerjamo z ostalimi napravami zabavne elektronike, potem sama oblika naprave ni nekaj, kar bi zahtevalo veliko pozornosti. Pomembno je le, da so njegove dimenzije takšne, da ga lahko postavimo na ustrezno mesto v pisarni ali delovni sobi.

Podatki, ki jih lahko mirno spregledate

Hitrost tiskalnika. Med tehničnimi podatki tiskalnika je na prvem mestu hitrost tiskanja in čas, ki preteče od vklopa tiskalnika do izpisa prve strani. Proizvajalci uporabljajo različne trike, da so jim dobljeni podatki čim bolj v korist. Včasih uporabljajo na primer tiskanje manj zahtevnih »osnutkov« (način draft), ki je seveda hitrejše od tiskanja izpisov normalne kakovosti, da ne govorimo o preprostosti (praznosti) dokumentov, ki jih med testom tiskalnik tiska. Iz izkušenj vemo, da je dejanska hitrost tiskanja lahko tudi pol manjša od hitrosti, ki jo zapiše proizvajalec, ko tiskalnik tiska v realnem delovnem okolju. Prav zato je podatek o tem bolj ali manj neuporaben, razen če gre za zelo zahtevne tiskalnike, ki stanejo nekaj tisoč ali celo deset tisoč evrov, ki so namenjeni produkcijskim okoljem. A tam je pesem čisto drugačna. Za takšne tiskalnike obstaja kolikor toliko realen test, imenovan ISO/IEC 24734. Namenjen je »merjenju« kakovosti laserskih tiskalnikov, meri pa hitrost tiskanja izpisov normalne kakovosti, čas do izpisa prve strani, pri čemer so predpisani tudi testni dokumenti. Podatki o hitrostih so pomembni za uporabo v velikih podjetjih, ki kupujejo tiskalnike, ki jih v tehničnih trgovinah ni, prav nobenega pomena pa nimajo za domače uporabnike in tudi za mala podjetja ne.

Procesor in pomnilnik. Podatka pokažeta razliko med brizgalnim in laserskim tiskalnikom. Prvi je vrstični (linijski tiskalnik), kjer računalnik oblikuje »izpis« v svojem pomnilniku, nato pa tiskalniku pošilja vrstico za vrstico v majhnih paketkih. Zato ni pomembno, kako hiter je procesor in koliko pomnilnika ima brizgalni tiskalnik. Laserski tiskalnik tiska ves izpis naenkrat, zato izpis najprej oblikuje v svojem pomnilniku, nato pa ga natisne. Pri besedilnih dokumentih hitrost procesorja in velikost pomnilnika ne prideta do izraza, drugače pa je pri tiskanju zahtevnejše grafike, še zlasti če je ta visoke ločljivosti, kjer velikost pomnilnika pride do izraza. Ker pa to ni preveč pomembno za domače uporabnike, smo se odločili, da tudi ta tehnični podatek uvrstimo med nepomembne.

Podatki, ki so včasih pomembni

Mesečna obremenitev. Podatek nam razkriva, kako vzdržljiv in robusten je tiskalnik, ne pa, kako hiter je. Zato je mesečna obremenitev pomemben podatek za podjetja, kjer zaposleni veliko tiskajo. V realnosti težko mesečno natisnemo toliko, kot omogoča podatek o mesečni obremenitvi. Največkrat dosežemo med 20 in 25 odstotkov te vrednosti. Za domače uporabnike, pa tudi za večino malih podjetij ta podatek nima uporabne vrednosti.

Ločljivost tiskanja. Največkrat med tehničnimi podatki zasledimo podatek o ločljivosti, ki pomeni največje število pik na palec, ki jo lahko tiskalnik natisne v navpični in vodoravni ravnini. Ločljivost 600 x 600 dpi na primer pomeni, da imajo vse stranice en palec (2,54) velikega kvadrata, ki ga tiskalnik natisne, v sebi 600 pik. Običajno sta podatka za navpično in vodoravno ravnino različna, saj ima tiskalna glava (brizgalnega) tiskalnika nespremenljivo število in gostoto šob, kar definira vodoravno ločljivost, navpična pa je določena z natančnostjo mehanizma, ki premika papir pod glavo. Nižja vrednost med obema pove, kakšna je »realna« ločljivost tiskalnika. V teoriji je tiskalnik z višjo ločljivostjo sposoben natisniti ostrejše besedilo in grafiko z več podrobnostmi.

Če so podatku o tiskalniku dodane oznake »optimiziran za«, »interpolirano« ali »do«, gre za manipulacijo z dejansko ločljivostjo. Tiskalnikov s pravo ločljivostjo 1200 x 1200 pik je malo in so med dražjimi modeli, najmanjša ločljivost tiskalnikov pa znaša 600 dpi, kar je dovolj za dober izpis besedila in tudi grafike. Več kot 1200 dpi ni smiselna izbira, ker s prostim očesom večina ne bi opazila razlike. Epson namesto ločljivosti 1200 dpi govori o ločljivosti 1440 dpi, to pa zato, ker tradicionalno uporablja tiskalne glave s 180 šobami, ostali proizvajalci pa tiste s 150 šobami.

Za kakovost izpisa je pomembna tudi kakovost papirja. Pri običajnem 80-gramskem papirju, ki ga največkrat uporabljamo, bo nepravilno razprostrtje kapljice črnila v piko izničilo morebitno višjo ločljivost, kar pa ni primer pri kakovostnejšem papirju, ki je sposoben ohraniti pravo obliko kapljice.

Ločljivost skeniranja (večopravilne naprave). Večopravilne naprave imajo vgrajen optični bralnik (skener), ki ima tudi svoj podatek o ločljivosti. Za večino nalog bo dovolj ločljivost 300 dpi, višja ločljivost pa pomeni počasnejše skeniranje in večjo datoteko.

Ti pa so vedno pomembni

Samodejno dvostransko tiskanje. Tiskalniki, ki imajo možnost samodejnega dvostranskega tiska, zmanjšujejo porabo papirja. Nekateri tiskalniki imajo ročni dvostranski tisk, ko tiskalnik izpiše najprej vse lihe strani, nato pa prosi uporabnika, naj ponovno vstavi že natisnjene liste. Postopek je za večino ljudi preveč moteč, da bi ga redno in z veseljem uporabljali.

Kapaciteta črnilnika (tonerja). Vsi črnilniki in tonerji morajo biti opremljeni s podatkom, koliko listov lahko z njimi natisnemo. Ker proizvajalci pri merjenju uporabljajo enak standard (ISO/IEC), je neposredna primerjava med modeli mogoča.

Kapaciteta črnilnika pri novem tiskalniku. Poceni laserski in brizgalni tiskalniki so pri nakupu običajno opremljeni s tako imenovanimi ekonomičnimi (začetnimi) kartušami oziroma črnilniki, kar pomeni, da je v njih le polovica črnila ali prahu. Zato je cena tiskalnika lahko nižja, proizvajalec pa kupca prisili, da se kmalu odpravi po nov potrošni material. Na ta podatek moramo biti pozorni, ko kupujemo nov tiskalnik.

Moj mikro, april 2012