Po višini cen izstopajo Francija, Nizozemska in Španija, medtem ko so cene v podobno razvitih državah (Velika Britanija, Nemčija, Belgija, Portugalska) občutno nižje. Še večje kot so razlike v cenah med državami, pa so razlike v načinu obračunavanja mobilnega interneta. Praviloma vključujejo enega ali več teh elementov: količina prenesenih podatkov, čas trajanja povezave in najvišja hitrost, ki jo operater dovoljuje.

Pri tem zasledite veliko zanimivosti. Na primer. Italijanski operater iz skupine Vodafone ponuja le pakete mobilnega interneta, obračunane po urah, čeprav vsi drugi člani skupine po evropskih državah obračunavajo porabo po količini prenesenih podatkov. Ali pa: Nizozemski član omenjene skupine, ki za paket s količino 2,5 GB podatkov zahteva dobrih 50 evrov mesečno, romunski pa za isto količino le 11 evrov. Do še večjih razlik prihaja pri predplačniških paketih mobilnega interneta, ki ga vsi operaterji niti ne ponujajo, tisti ki ga, pa ga obračunavajo po urah, dneh, količinah prenesenih podatkov ali pa po kombinacijah teh metod. Primer tega so paketi s količinsko omejitvijo 1 GB prenesenih podatkov in hkrati rokom veljavnosti en teden. In spet so tu enormne razlike v cenah. V Španiji ga ponujajo za 23 evrov, v Nemčiji pa za 10 evrov. Pogosto operaterji pri cenejših paketih tudi omejujejo najvišjo hitrost prenosa podatkov, kar je odvisno od zmogljivosti omrežji, tako da nekateri omejujejo hitrost celo na 512 Kb/s, 1 Mb/s, redkeje pa na 5 Mb/s. Nobeden pa ne zagotavlja minimalne hitrosti prenosa podatkov.

Zgodba zase je tudi znižanje hitrost prenosa, ko uporabnik preseže določeno količino podatkov, zakupljeno pri omejenih paketih, ali pravično pri »neomejenih« (še vedno pa velja, da so neomejeni paketi v Evropi prej izjema kot pravilo). Redki operaterji hitrost znižajo na še uporabnih 500 Kb/s, večina na 128 Kb/s, so pa tudi taki, ki preprosto želijo, da uporabnik po porabi zakupljene količine preneha uporabljati mobilni internet, ter zato hitrost znižajo na neuporabnih 64 Kb/s (ali celo na manj). Druga metoda (to ne velja za neomejene pakete) pri preseganju zakupljene količine je zaračunavanje »presežka« prenesenih podatkov, so pa tudi operaterji, ki uporabljajo obe metodi.

Uporabniki smo bili, nekje pa so še vedno, ko je govor o fiksnem dostopu do interneta, vajeni obračunavanja po časovnem načelu, kar v mobilnih omrežjih pomeni veliko težavo. Hitrosti prenosa podatkov v njem so namreč odvisne od kakovosti omrežja in vpeljave najnovejših tehnologij. Uporabnik, ki je na področju z odličnim signalom omrežja HSPA, lahko v eni uri prenese občutno več podatkov kot uporabnik na podeželju, kjer ima v najboljšem primeru na voljo omrežje generacije 2,5 (EDGE). To je tudi osnovni razlog zakaj večina evropskih operaterjev zaračunava mobilni internet po načelu količine prenesenih podatkov oziroma oblikovanja paketov z zakupljenimi količinami. Poleg neomejenih paketov z balastom pravične uporabe gre večinoma za pakete 1 GB, 3 GB, 5 GB, 10 GB in 15 GB, čeprav so tudi tu izjeme.

Čeprav je časovni dostop za uporabnika najmanj pravičen, ga po drugi strani najbolj razume, saj zelo težko »meri«, koliko podatkov je prenesel in koliko mu jih je še na voljo. Zaračunavanje po urah je med naročniških paketih redko (Italija, Belgija, Francija), medtem ko je pri predplačniških paketih dokaj običajno.

Moj mikro, Februar 2010 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |