PROTI: Cena je prvi in zadnji motiv, ki vas lahko odvrne od nakupa. Osnovni sistem pri tem ne igra pomembne vloge, pravo ceno postavijo poznejši nakupi v obliki dodatne opreme, predvsem objektivov. Malce boljši hitro stanejo več, kot je stal fotoaparat, in ponavadi ne pokrijejo vseh potreb. Tu so še bliskavice, torbe, programska oprema in seveda zmogljivejši računalnik, saj so posnetki zelo požrešni pri obdelavi. Znanje obdelave je tudi treba pridobiti, če nič drugega, je za to potreben čas. Ko sam sistem enkrat zraste, pridobi tudi pri teži in prenašanje utegne postati peklensko opravilo. Boljša oprema hitro pritegne tudi nepovabljene poglede, ki čakajo na nepazljivost fotografa, in kmalu že išče novega lastnika. Tako mimogrede, zavarovanje niti ni tako poceni. Zrcalnorefleksni fotoaparati so manj odporni na poškodbe kot kompaktni, saj imajo veliko več mehanskih delov, čeprav popravilo ni nujno dražje. Zaklop, eden od najbolj obremenjenih delov pri amaterskih fotoaparatih zdrži okoli 50.000 posnetkov, pri profesionalnih pa vsaj trikrat toliko. Menjava stane okoli 300 evrov, kar včasih že sproža pomisleke o popravilu oziroma nakupu novega. Čeprav ima večina novih modelov vdelano protiprašno zaščito, ta ni 100-odstotna in je treba odstraniti prašne delce izpred tipala ročno. Marsikdo se tega loti sam, a če nič drugega, je potrebno znanje. Dobro orodje, ki pa zopet ni poceni, delo le olajša. Končali smo seveda pri ceni, kakor smo začeli. Zrcalnorefleksni fotoaparat ponuja več, a tudi zahteva več.

Kompaktni

ZA: Eden od glavnih razlogov, s katerim smo se strinjali vsi v uredništvu, je cena. Kompaktni fotoaparati imajo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo in si brez težav najdejo mesto v povprečnem družinskem proračunu. Cene se začno pri dobrih 100 evrih, če pa dodamo še obvezno pomnilniško kartico, torbico in polnilnik baterij, ki ga cenejši modeli praviloma nimajo, smo še vedno pod 200 evri. Si ga torej lahko privoščite ali ne? Velikost je naslednji dober razlog, saj večino malčkov brez težav spravimo v malce večji žep. Zatakne se pri tistih, ki imajo 12x ali večjo goriščnico, a tudi ti so v primerjavi z zrcalnorefleksnimi veliko manjši in s tem lažje prenosljivi. Preprosta uporaba je pomembna vsem, ki od fotoaparata pričakujejo le »nameri in sproži«. V času filma je napake lahko do neke mere odpravil laborant, v digitalni dobi se to pričakuje od fotoaparata. Ker je uporabnikom v veliki meri pomembno, da se na sliki lepo vidijo osebe, so si snovalci zamislili prepoznavanje obrazov. Ta tehnologija nima namena postati veliki brat, kot bi v prvem trenutku pomislili, ampak poskrbi za pravilno osvetlitev teh oziroma ostrenje na pravem mestu. Prepoznavanje obrazov je tudi dobra demonstracija, kako zmogljiv je majhen fotoaparat. Kompaktni fotoaparati poskrbijo tudi za všečno sliko, ki ne potrebuje veliko oziroma skoraj nič uporabnikovega znanja obdelave. Skoraj tako, kot v časih analognih kompaktnih modelov, le da tu vseeno lahko naredimo korak naprej in se na račun ločljivosti poigramo z izrezom. Eden od najenostavnejših programov za obdelavo je Google Picasa, ki s svojimi dodatnimi storitvami, kot je recimo spletni album, odlično poskrbi za amaterske fotografe. Sklenimo ta del z raznovrstnostjo kompaktnih modelov, ne le po ceni, ampak tudi po možnostih. Od enostavnih do takšnih, ki zahtevajo malce več znanja, do športnih oziroma potapljaških, ki jih brez težav vzamemo v vodo in naredimo kak podvodni posnetek. Najdejo se tudi hibridi, ki brez težav zamenjajo videokamero, saj znajo nekateri celo snemati v HD-načinu. Raznolikost je tolikšna, da se pred nakupom splača razmisliti, kaj želimo oziroma kakšna so naša pričakovanja, in šele nato oddrvimo v trgovino.

PROTI: Glavna težava malčkov so omejitve, tako pri fotografiranju kot pri možnih razširitvah. Pri večini ne morete uporabiti izmenljive bliskavice ali dodati predleče, ampak ste omejeni s tem, kar ima fotoaparat vdelano. Pretiravanje z milijoni pik in manjšanjem tipala je prineslo tudi slabšo kakovost slike. Tudi višanje občutljivosti je zelo vprašljivo, saj se detajli v sliki praktično izgubijo, šum pa sliko izmaliči do te mere, da je ta uporabna le za internetno rabo oziroma fotografijo velikosti 15 x 10 cm. No ja, v tej točki, če smo čisto iskreni, bo marsikomu to več kot dovolj in bo zadovoljen, da je sliko sploh posnel. Mnogi kompaktni fotoaparati se spopadajo še z eno težavo − ergonomijo. Postavitev gumbov in držanje fotoaparata včasih zahtevata od uporabnika veliko iznajdljivosti, predvsem pri žepnih modelih. Optično iskalo vztrajno izginja, če pa ga malček ima, je praviloma zelo majhno, pokaže le okoli 80 % slike in je tako praktično neuporabno.