ZASLONI SO ENERGIJSKO TRŠI OREH

Če je nižanje porabe procesorjev in diskov ter drugih komponent razmeroma enostavno, saj je moč uravnoteženje posameznih funkcij precej ukriviti (počasnejši procesor = daljša avtonomija, in z avtomatiko ki, uravnava moč in porabo procesorja glede na tekoča opravila in zagnane aplikacije, znajo že danes na za uporabnika transparenten način podaljšati čas avtonomije ob na videz konstantni zmogljivosti), pa so zasloni večja težava.

Pri trenutno najbolj razširjeni tehnologiji LCD je namreč za dobro vidno sliko potrebna osvetlitev iz ozadja, za kar skrbi neonski podobna žarnica CCFL (cathode fluorescent lamp) oziroma pri večjih zaslonih več teh žarnic. Odvisno od proizvajalca in velikosti zaslona je lahko med njimi in mrežo tekočih kristalov še matirana prevleka, ki razprši svetlobo, da bolj enakomerno pada na mrežo kristalov, kar se odraža v boljšem vidnem kotu takega zaslona (in manjši svetilnosti).

To takoj pojasni , da je znižanje moči take žarnice zelo delikatno, saj mora biti svetilnost zaslona na ravni vsaj 150 cd/m2, če želimo uporabniku pričarati sliko, ki bo vidna brez naprezanja oči. Neposredno znižanje moči žarnice lahko za zadržanje zadostne svetilnosti za pred prenosnikom sedečega uporabnika kompenziramo z odstranitvijo razpršilnika svetlobe in v takem primeru bo dosežen rezultat zadovoljiv, a bo imel hkrati tak zaslon zelo ozek vidni kot. V nekaterih primerih je to sprejemljivo (majhen oseben, poslovni prenosnik, v katerega večino časa zre le lastnik), pri večjih, multimedijskih prenosnikih ali celo pri najbolj prodajanih prenosnikih za množični trg, ki ga uporablja vsa družina in v katerega je pogosto usmerjenih več pogledov, pa to ne bi delovalo. Večjo svobodo tu obljubljajo nove zaslonske tehnologije, vključno z LED- in OLED-zasloni, a so danes še redki in dragi.

LED

Začetki LED-zaslonov segajo dobrih deset let nazaj, ko smo jih ugledali na ulicah v obliki velikih reklamnih zaslonov. Ker so obstajale LED-diode različnih barv (predvsem pa rdeča, zelena in modra), ni bilo težko združiti velike količine diod, in nastal je velik zaslon. Čeprav je bila velikost »pike« centimetrska, pa je bila slika od daleč videti dobra in svetla.

Ko govorimo o LED-zaslonih kot o tehnoloških naslednikih LCD-zaslonov, seveda ne mislimo na te ulične zaslone, čeprav ni rečeno, da ne bi bil končni rezultat celo boljši. A težava ostaja v miniaturizaciji LED-diod, saj je nekako optimalna velikost pike 0,25 mm – pri tem pa ne velja pozabiti, da moramo pri klasični tehnologiji LED v eno piko spraviti pravzaprav tri LED-diode – vsake od osnovnih barv.

Ko danes torej govorimo o LED-zaslonih, so to v bistvu še vedno LCD-zasloni, katerih sestavni je še vedno matrika iz tekočih kristalov, in tudi vsa elektronika po večini ostaja enaka. Edina sprememba je v zadnjem delu zaslona, kjer klasične neonske CCFL-žarnice zamenjujejo nizi LED-diod. V zadnjem letu se je »zeleno« nagnjenje prevesilo tudi na zakonodajalce, in luči CCFL vsebujejo tudi nekaj živega srebra, zato je industrija prisiljena k zniževanju oziroma nižanju teh vrednosti. To je morda priložnost za tehnologijo LED-zaslonov, saj bi jo ekonomija obsega hitro spustila na množicam cenovno dosegljive ravni.

Kako deluje

V večini novih modelov je CCFL-žarnica nadomeščena z mrežo LED-diod, in čeprav nekateri proizvajalci že uporabljajo bele LED-diode, večina uporablja nabor treh LED-diod osnovnih barv (morda, rdeča in zelena), s katero pričarajo belo in s katerimi dosežejo po posamezni barvni zelo dobro ujemanje z barvnimi filtri, kar poveča učinkovitost zaslona, saj je v primeru, da je prikazana bela barva, s filtri treba blokirati le majhen del oddane svetlobe.
Uporabo zaslonov z osvetlitvijo LED v prenosnikih smo najprej zaznali leta 2006, ko sta prve modele predstavila Sony in Fujitsu Siemens. Letos so sledili Dell, Apple in Asus, prav zadnje dni pa je prve modele napovedal tudi HP. Razcvet se pričakuje v prihodnjem letu, ko bo na trg prišla tudi osvetlitev z uporabo le belih LED-diod, ki jo je prav sredi letošnjega oktobra predstavil Samsung. Tu se bo poraba energije bistveno znižala, saj bo glede na današnji LCD-zaslon dimenzije 15,4 palca rabil kar 60 % energije manj. Ob tem Samsung navaja občutno povečanje kontrasta (10.000 : 1) ob svetilnosti 300 cd/m2.

Jaka Mele