OLED (Organic Light Emitting Diode) je tehnologija, stara slabih deset let. S pogledom nazaj ugotavljamo, da smo se zmotili v času napovedi prihoda na trg, in te napake ne želimo ponoviti. Čeprav se z današnjega zornega kota zdi, da je povsem logičen čas za resničen komercialni prihod na trg dve leti, dopuščamo možnost, da se zaradi očitno prihajajoče vmesne stopnje (LCD-zasloni z osvetlitvijo iz belih LED-diod) čas premakne na daljše obdobje. Vsekakor bomo OLED-zaslone v višjem cenovnem razredu prenosnikov ugledali v dveh letih, a cena ne bo nizka.
To potrjuje tudi septembra predstavljen prvi OLED-televizor podjetja Sony. Malček z diagonalo 11 palcev (28 cm) se »ponaša« s ceno kar 1600 evrov, kar je popolnoma noro. A tehnološka novost je tu in velikost je sicer bolj kot za televizijo primerna za prenosnike. A težava je v ločljivosti, ki je le 960 x 540 pik, kar je premalo za še tako osnovne prenosnike danes. Toda tudi to očitno ni več težava, saj smo že konec lanskega leta videli LG-jev prototipni prenosnik z OLED-zaslonom (ebook).
Velika prednost OLED-zaslonov je izredna tankost zaslona, prav tako pa ni elektronike na robu zaslona (kar je odgovorno za tisti rob okoli LCD-zaslonov). Poleg tega porabi precej manj energije, saj ne potrebuje osvetlitve iz ozadja. Ko na OLED-celice pripeljemo napetost, namreč zažarijo in oddajajo svetlobo. Tako odpravimo tudi vrsto nevšečnosti današnjih LCD-zaslonov, recimo nezmožnost pričarati pravo črno barvo, saj je osvetlitev iz ozadja vedno prisotna (in tako dobimo kvečjemu temno sivo). Prav problem črne barve bodo delno rešili tudi z osvetlitvijo LED, saj bo moč mrežo LED-diod inteligentno po delih ugašati … Dodatno prednost OLED-zaslonov dobimo pri proizvodnji na polimerih temelječega OLED-a, saj je moč OLED-mrežo »natisniti« oziroma »našpricati« na film, kar omogoči izdelavo fleksibilnih zaslonov, ki jih je moč prepogibati, zvijati …
Kakorkoli že, OLED je tista logična naslednja izbira za prenosnike, saj ponuja idealne lastnosti. Če prenosnik pogledamo kritično, se vsaj glede zaslona namreč ni spremenil že od konca osemdesetih – saj vseskozi prevladuje tehnologija LCD.
Nismo se še odločili, ali se veliki konglomerati pri novih tehnologijah poskušajo časovno uskladiti, vse pa kaže, da neka revolucionarna tehnologija ne more več »zaiti« na trg in presenetiti konkurente. Kot da industrija ne bi želela pospeševati tempa (kar bi bilo verjetno dobro za potrošnike, manj pa za dobičke firm). To potrjuje tudi dejstvo, da vse »nove tehnologije« v obdobju zadnjih skoraj sočasno predstavijo vsi veliki igralci – kako jim to uspeva, ni znano. Morda industrijsko vohunjenje? Dvomimo, da vsi raziskovalni oddelki razmišljajo in se premikajo z istim tempom v isto smer …
PRIHODNOST
Medtem ko čakamo na naslednjo veliko tehnologijo. velja omeniti nekaj izboljšav obstoječe. Tu je v zadnjem času največ naredila Toshiba, ki je s svojim prenosnikom Portege R500 že predstavila prosojno-odbojni zaslon, ki uporablja svetlobo okolja (luči, sončna svetloba) za dodano osvetlitev LCD-matrike. S tem niža energijsko porabo za osvetlitev.
Jaka Mele
