Čeprav bomo podrobneje pregledali nove tehnologije na področju zaslona in shranjevanja, pa je pomembno vedeti, da je v prenosniku ključnega pomena skupna poraba vseh komponent, zato je edini pravi način za doseganje daljše avtonomije nižanje porabe vseh in vsake posebej.
Nič ne pomaga če razpolovimo porabo procesorja in če razčetverimo porabo trdega diska – v celotni porabi se bo sprememba poznala le za dobrih 10 odstotkov in naredili nismo veliko.

Povprečna poraba prenosnika s 14-palčnim LCD-zaslonom, ki je zasnovan na procesorju za mobilno uporabo (AMD Turion, Intel Pentium M oz. Intel Core Solo/Duo M modelov), se ob polni obremenjenosti giblje okoli 30-35 W. Poraba se ob stanju pripravljenosti – ko prenosnik deluje, a v njem ne teče noben proces (razen samega operacijskega sistema) – spusti na dobro polovico, torej na okoli 15-20 W. Odvisno od uporabnika in njegovega načina dela to ob zmogljivosti današnjih akumulatorjev, ki se gibljejo okoli 5500 mAh, to pomeni, da bo avtonomija takega prenosnika okoli dve uri.

Zakaj take razlike pri porabi komponent? V porabo energije na uvodnih straneh smo vključili podatke prenosnikov v obdobju zadnjega leta. Velik del razlike odpade tudi na različno velikost zaslonov, ki ob večji dimenziji porabijo drastično več energije; v odstotkih največji razpon pa je opaziti pri grafični kartici. Tu najmanj porabijo Intelove integrirane grafike, ki pa so hkrati tudi največji "vstavi kletvico", največ pa grafike ATI/Nvidia, ki so šele v zadnjem letu za prenosnike predstavile tudi nizkoenergijske derivate zmogljivejših vezij – in zdaj že ponujajo veliko boljše razmerje med zmogljivostjo in energijsko porabo. Če se ob vsem tem spomnimo še lanskega leta, ko so bili na voljo še poceni prenosniki neznanih proizvajalcev prve generacije – torej dejansko nadomestki namiznih računalnikov – ki so uporabljali kar komponente iz namiznikov, potem visoka poraba teh ni več skrivnost…

KDO PORABI NAJVEČ

Če odmislimo grafiko, ki je v igričarjem namenjenih modelih vsekakor večji porabnik, potem največji delež odpade na zaslon, procesor in trdi disk (ter optične pogone, ki pa jih ne uporabljamo pogosto, zato jih bomo tokrat zavestno postavili na stranski tir). Ker je prav tu največ manevrskega prostora in so že v odstotkih manjše pridobitve močno opazne pri porabi v vatih, se tudi vpletena podjetja najbolj osredotočajo na ta področja.

Intel in AMD z vsako generacijo procesorjev nižata največjo porabo. A večja težava je nižanje porabe procesorjev v stanju pripravljenosti, še posebej danes, ko imamo večjedrne procesorje. Vse kaže, da bo AMD prvi, ki mu bo uspelo tu znižati porabo, kar je že demonstriral na področju strežniških in namiznih procesorjev, temelječih na arhitekturi K9 (Barcelona) – procesorji znajo porabo pri čakanju znižati z delovnih 80 W na vsega 7 W, medtem ko Intelu v istem razredu ni uspelo priti pod 25 W. Čeprav je zgodba pri mobilnih procesorjih precej drugačna, pa vse kaže, da bo AMD z mobilnim derivatom Barcelone, ki je napovedan za prihodnje leto, prvi, ki bo lahko neodvisno nižal porabo (in zmogljivost) posameznih jeder znotraj procesorja, prav tako pa tudi posameznih komponent – recimo pomnilniškega krmilnika znotraj veznega nabora.
Večja težava so LCD-zasloni in trdi diski, kjer pa so v zadnjem letu v široko potrošnjo prišle že prve rešitve, ki nakazujejo smer razvoja.

NE LE VARČEN, TUDI EKOLOŠKI

Kaj kupiti danes, če potrebujemo varčen prenosnik, ki bo ponujal avtonomijo več kot sedmih ur, hkrati pa bomo s tem manj obremenjevali okolje (tudi računalniška krama je odgovorna za sproščanje CO2 v zrak – po nekaterih podatkih smo ob zmanjšanju energijske porabe s 30 W na 15 W naredili toliko dobrega, kot če en mesec na leto ne bi uporabljali avtomobila).

Če se omejimo na obstoječe modele, brez novincev, ki ponujajo hibridne trde diske, SSD- diske in LED/OLED-zaslone, ki jih pri nas še ni ali pa so izredno težko dobavljivi, poleg tega pa je cena abnormalno visoka, je izbira dokaj ozka:

Lenovo ThinkPad X61s ponuja s standardno baterijo 6 ur, s priključitvijo pomožne pa skupaj kar 10 ur avtonomije, ob tem pa ima od vseh, ki smo jih našli za to kategorijo, najmočnejši dvojedrni procesor in je ultramajhen in lahek ter odlično vsestranski. Težava je, ker ima majhen zaslon standardne ločljivosti in ker nima vdelane optične enote.

Drug zanimiv model je Sony VAIO VGN-G118GN, ki ponuja avtonomijo kar 11,5 ure in je izredno lahek, a hkrati najpočasnejši, saj gradi na nizkonapetosnem enojedrnem Intelovem procesorju.

Trojico zaključimo s tudi pri nas dobro prodajanim prenosnikom Toshiba R500 Portege, ki ponuja tudi 11-urno avtonomijo, ob tem pa ima dvojedrni nizkonapetostni Intelov procesor. Slaba plat je najvišja cena, ki je celo višja od pri nas še tako ali tako dragih Sonyjev, tako da najboljši nakup danes po našem mnenju ostaja Thinkpadov X61s (okoli 1600 evrov).

Nesporni rekorder v kategoriji pa je prenosnik NEC VersaPro UltraLife VC VY10AC-4, ki s svojimi 14,5 urami avtonomije ob sicer dokaj skromni konfiguraciji (Core 2 Duo pri 1 GHz, 40 GB disk in le 1 GB pomnilnika) ponuja največ za cestne bojevnike! Prenosnik je žal na voljo le na japonskem trgu, cene pa nismo odkrili!

PREDNOSTI ODTEHTAJO CENO

Dejstvo je da so varčni prenosniki tudi dražji od običajnejših. A prednosti zagotovo odtehtajo dražji nakup. Če ne drugega, bomo porabili bistveno manj energije, poskrbeli pa bomo tudi za bolj zeleno prihodnost. Pomembno se je zavedati, da lahko vsako, še tako majhno dejanje posameznika pripomore k občutnemu izboljšanju na globalni ravni. Če pa tega »ne kupite«, potem še eno dejstvo, iz lastnih opažanj: dražji in energijsko učinkovitejši prenosniki se tudi manj grejejo in so tako tišji. To pa je že podatek, ki bo pomemben vse, ki so se kdaj umaknili na vikend ali kakšno manj obljudeno lokacijo in želeli tam v miru kaj narediti – pa jih je na vrvež mesta in živčno okolje spomnil ventilator svojega prenosnika …

Jaka Mele