Podjetja, ki sestavljajo četverico jezdecev, so svojo poslovno pot začela na nasprotnih izhodiščih. Amazon je prek spleta prodajal knjige, Google je bil v poslu spletnega iskanja, Facebook v družabnih omrežjih, Apple pa je prodajal računalnike. Zanje je značilno, da dejavnost širijo na vsa področja gospodarstva, kjer vidijo možnost uspeha, in se ne zadovoljijo s tem, da so najboljši na svojem ozkem področju, kot so to počeli bivši tehnološki jezdeci, na primer Microsoft v programski opremi, Intel na področju procesorjev, Cisco v omrežjih in Dell na področju osebnih računalnikov. Širijo se v medijsko, oglaševalsko, finančno industrijo, pa tudi na področja komunikacijske infrastrukture. Viden predstavnik slovenskega mobilnega operaterja nam je pred kratkim dejal: » Kmalu bosta naša prava konkurenca Apple in Google, ne pa slovenski operaterji.« Ko bosta Google ali Apple (ali pa oba) sklenila dogovor z večjimi svetovnimi operaterji, od njih zakupila storitve, te pa nato skupaj s telefoni ponudila uporabnikom, ki bodo postali njuni naročniki, takrat bo dejavnost operaterjev le ponujanje gole infrastrukture.

Spremenil se je tudi način delovanja »novih« tehnoloških podjetij. Namesto da bi ostala na svojem gospodarskem področju in sodelovala med seboj, raje druga drugemu konkurirajo s ciljem širjenja kroga uporabnikov. Njihova vrednost ni izražena le v denarju, ki ga zaslužijo, temveč tudi ali pretežno v številu uporabnikov. Pametni telefon je eno izmed področij, kjer se »bodejo«, saj gre za napravo, močno povezano z individualnim uporabnikom, ki beleži, kaj počne, in to pošilja v zbirke podatkov. Podatke preoblikujejo v profil uporabnika, ki pove, kdo je in kaj želi, s ciljem oblikovati čim boljši oglas, torej oglas, ki ga bo prepričal. Drugi načini uporabe zbranih podatkov so manj zlovešči. Ena izmed tehnologij, ki jo Google uporablja v sistemu Android, je anonimno sledenje. Google lahko zbira podatke vseh »njegovih« telefonov in lahko z uporabo teh podatkov izdela »sliko« prometa v mestu v realnem času. Kako zlovešče je to, je odvisno od tega, kako na stvar gledate. Če vam povemo, da lahko Google spremlja vaše gibanje, se boste zmrazili in morda začeli razmišljati o razsežnosti podatkov v strežnikih, ki se kopičijo in kopičijo. Zagotovo pa boste zelo veseli, če vam bo telefon na podlagi teh podatkov predlagal, da se odločite za drugačno pot do cilja, saj boste tja prispeli prej, ker je na vaši običajni poti zastoj.

Pokazalo se je, da je iPad največja grožnja Amazonu, saj tudi z njim ljudje berejo knjige, vendar jih kupujejo pri Applu. Odzvali so se s predstavitvijo svoje tablice Kindle Fire, ki bi utegnila postati največji iPadov konkurent, čeprav je namenoma manj zmogljiva. Je pa manjša, cenejša in močno povezana z Amazonovo spletno trgovino. Amazon ne namerava služiti z napravo, zato jo menda prodaja brez zaslužka. Google ima v svojem »naboru« vse mogoče, znan pa je po tem, da se spušča v razvoj novih stvari, ki na prvi pogled nimajo veliko skupnega z njegovo osnovno dejavnostjo. Primer je tudi lanski natečaj, ki ga je pripravil skupaj z agencijo NASA in na katerem je zmagal Pipistrel. Na eni strani konkurira Applu z Androidom, na drugi pa Facebooku s svojim družabnim omrežjem Google+. Google je že davno prerasel posel spletnega iskanja in brezplačne pošte. Facebook je Googlu trn v peti, saj mu odžira delež v spletnem oglaševanju, ko v svojem omrežju, ki ga uporablja velika množica ljudi, prikazuje in zaračunava grafične oglase. Google zato želi, da bi več ljudi uporabljali njegovo omrežje namesto Facebooka.

Mark Zuckerberg je bil v filmu predstavljen kot tipičen zamišljeni »geek«, vendar natančno ve, kaj počne. Njegovo omrežje kopiči podatke o tem, kaj smo označili (»lajkali«), kaj klikali, kako smo povezani s prijatelji, kaj si prijatelji izmenjujemo, kdo komentira in kaj oziroma približno vse, kar počnemo. Ker ima Facebook vse te podatke, je postal »cenjeno« oglaševalsko podjetje, zaradi njih pa se lahko širi tudi na druga področja tehnološkega posla. Za začetek so naredili aplikacijo za pametne telefone, prek katere si uporabniki omrežja izmenjujejo sporočila, in so tako obšli storitev mobilnih operaterjev, kar tem zagotovo ne bo všeč. V prihodnje lahko pričakujemo še več takih Facebookovih izletov.

NA ROBU VELIKE VOJNE

Četverica, ki v veliki meri oblikuje informacijsko in zabavno tehnologijo 21. stoletja, je po prepričanju nekaterih na robu velikega spopada. V naslednjih letih bodo njihovi interesi trčili na trgih pametnih telefonov, tabličnih računalnikov, mobilnih aplikacij, družabnega mreženja in morda še na kakšnem trgu, ki ga danes še ni mogoče zaznati. Razlike med njimi in drugimi podjetji, ki niso »otroci« interneta, temveč so ga bolj ali manj uspešno sprejele, so velike. Četverica ima drugačen pogled na konkurenčnost, na poslovno strategijo, starejša informacijska podjetja pa prekašajo tudi po odzivnosti in izvedbi novih idej. HP, kot eden od primerov »klasičnega« podjetja, je pred časom hotel ogroziti Apple s svojo tablico in pogorel v slabih 50 dneh, kar je direktorja Lea Apothekerja stalo službe. Še celo Microsoftova dejanja se kažejo kot posnemanje idej »četverice«, ki je pametnejša in ima drugačen pogled na razvoj tehnologij, v primeru Appla pa tudi bogatejša. Navzven se kaže, kot da si ta podjetja upajo vse, poskusijo vse, in samo vprašanje časa je, kdaj bodo svoja orožja, ki so večinoma usmerjena proti stari gardi podjetij, obrnila eno proti drugemu.

Na čelu podjetij so karizmatični posamezniki, dobro poznani v javnosti. Jeff Bezos je na čelu Amazona poskrbel za oblikovanje storitev v oblaku, porinil Amazon na področje digitalnih medijev in knjižnega založništva ter s tablico Kindle Fire v neposredni konflikt z Applom. Samo nekaj mesecev na čelu Googla je potreboval Larry Page, da je njegovo podjetje predstavilo Google+ in od Motorole za več kot 12 milijard kupilo njen mobilni oddelek. Z namenom, da s prvim močno tekmuje s Facebookom, z drugim pa z Applom. Na drugi strani Facebook ni več le največje družabno omrežje, temveč med ljudmi najbolj razširjen komunikacijski sistem. Kje je tu Apple? S smrtjo Steva Jobsa se vsaj za zdaj ni veliko spremenilo. Znano je njegovo neposredno sovraštvo do Androida, za katerega je večkrat neposredno dejal, da je nič manj kot ukraden izdelek, za uničenje katerega bo uporabil vsa sredstva. Zagotovo se bo Apple tudi pod taktirko novega šefa, Tima Cooka, držal Jobsovih načel.

PODATKI SO ZANJE DRAGOCENEJŠI OD ZLATA

Amazon, Apple, Facebook in Google ne govorijo veliko o svojih načrtih. Kot smo našli zapisano v spletu, bi prej Coca-Cola razkrila svoje recepte, kot bi eden od njih namignil, kaj bo sledilo. Iz dosedanjih potez pa se kaže strategija, da v naslednjih letih digitalizirajo in »spremenijo« vsako poro človeškega življenja in si vzamejo delež od vsake transakcije, ki bo nastala. Vizijo si delijo, temelji pa na treh povezanih idejah.

Najprej gre za koncept računalništva po zatonu osebnih računalnikov (PC-jev), vizijo dnevnega življenja, ko bomo odvisni od pametnih telefonov, tabličnih računalnikov in drugih malih, preprostih mobilnih naprav.

Druga ideja temelji na tem, da mobilne naprave spodbujajo in omogočajo potrošnjo v vseh možnih oblikah. Zato se bodo vsa štiri podjetja trudila, da razširijo svojo ponudbo digitalnih vsebin, med katerimi je pravzaprav vse, kar nas dnevno zanima. Tu pa se ne bodo ustavili. Prek mobilnih naprav bodo na čedalje preprostejši način omogočali nakup fizičnih dobrin.

Za četverico pa je najpomembnejša tretja ideja. Mobilne naprave dnevno ustvarijo veliko količino podatkov, ki jih ta podjetja hranijo, saj so jim podatki najpomembnejša dobrina. Podatki so osnova za boljše oglaševalske sisteme (Google in Facebook) in tudi material za algoritme, ki ugotavljajo, kaj bi uporabnik še rad kupil (Amazon). So pa tudi osnova za inovacije, na primer: Googlova navigacija temelji na gori podatkov, ki so mu jih priskrbeli anonimni uporabniki s svojimi telefoni. Ker so podatki za ta podjetja najpomembnejši, ne čudi, da se zapletajo v razne boje z zagovorniki pravice do zasebnosti oziroma vsem, ki bi radi vedeli, kaj vse hranijo in kaj s temi podatki počnejo. Ravno to pa je hkrati tudi njihova največja poslovna skrivnost.

Ideje hranijo ena drugo in so povezane v neprekinjeno zanko. Še pomembnejše pa je, da so mobilne naprave neposredno povezane z le enim uporabnikom, in ne tako, kot smo bili vajeni še pred časom, ko so domači računalnik uporabljali vsi člani družine. Četverica ve, kaj njihovi uporabniki počnejo, hkrati pa so prepričani, da lahko podatke povežejo z individualnim uporabnikom. Bila bi napaka, če bi videli njihove ambicije izključno kot osvajanje teritorija. Četverica verjame, da lahko izboljšajo obstoječe izdelke in storitve, zato uporabljajo svoje strežnike in programsko kodo, da naredijo vse, kar počnemo, učinkoviteje. Domnevno v korist uporabnika, še bolj pa zaradi svojega dobička.

Moj mikro, januar 2012 | Marjan Kodelja