Apple, Google, Microsoft, Amazon in večina proizvajalcev so vključeni v sodne spore, kdo krši patent drugega, ameriška vlada pa naj bi razmišljala celo o sprožitvi protimonopolne preiskave Googla. Kot je pred leti storila Microsoftu. Znano je, da je Apple dosegel prepoved prodaje Samsungove tablice v Nemčiji, kar je del njegove globalne bitke proti Androidu. Spor je dodatno otežen, ker je Samsung eden pomembnejših Applovih dobaviteljev delov za njegove naprave.

Tožba je znak, da ima Google dejansko težave s kršenjem patentov pri sistemu Android. Ker pa je ta odprt in zastonj, so proizvajalci tisti, ki se morajo zagovarjati na sodiščih. Hkrati je to sprožilo iskanje možnosti kupovanja patentov, ki imajo karkoli skupnega z mobilnim prenosom podatkov. Apple in Microsoft sta skupaj zapravila 4,5 milijarde dolarjev in tako ponudila več od Googla za nakup 6 tisoč patentov družbe Nortel. Google se je odzval z nakupom Motorolinega mobilnega oddelka. Plačal je 12,5 milijarde in pridobil 17 tisoč patentov, hkrati pa je sklenil tudi dogovora z IBM-om o pravici uporabe več kot 2000 patentov. Koliko je zanje plačal, ni znano.

Bitka za intelektualno lastnino duši inovativnost. Mobilne naprave so zapletene in jih je skoraj nemogoče v celoti izdelati originalne. Nekoč so tehnološko podjetja manjše kršitve spregledala, zaradi bitke za patente, ki poteka v javnosti, pa vsi želijo svoj delež. Kot da se ne bi nič naučili iz monopolne tožbe proti Microsoftu konec prejšnjega stoletja. Tožba je vzela toliko denarja, časa in intelektualnih naporov ključnih ljudi, da si Microsoft še do danes ni v celoti opomogel. Izgubil pa je vodilni položaj v tehnološki industriji. To tveganje obstaja tudi zdaj. Več časa se bodo tožili, manj jim ga bo ostalo za izumljanje novih stvari.

Moj mikro, januar 2012 | Marjan Kodelja |