Kam merim s tem? Želim pokazati, da ob vseh besedah, ki smo jih v zadnjem obdobju napisali o računalnikih, računalniških tehnologijah, novitetah in o pravilih nakupovanja, morda koncepta nismo obravnavali dovolj celostno. Za nas tehnike in strokovnjake je stvar preprosta: razlike med računalniki so v drobovini znotraj ohišja – gigabajti, megaherci, število in arhitektura jeder …. Za veliko večino ljudi pa so računalniki tisto, kar imajo pred seboj – zaslon, miška, tipkovnica, zvočniki, spletna kamera, morda še igralna palica, torej ves ekosistem okoli sive škatle, ki je praviloma skrita pred očmi in počiva kje pod mizo.
Tokrat si bomo zato pogledali, kaj obstaja okoli naše sive škatle in kaj se je v zadnjih nekaj letih spremenilo. Tudi cenovno. Spomnim se dni, ko so bile brezžične miške vredne skoraj svoje teže v suhem zlatu, dandanes pa jih dobimo že za 10–20 evrov. In to take brez porodnih težav.
Kakorkoli pogledamo, so komponente okoli računalnika tiste, ki so najpomembnejše za interakcijo, saj se dnevno srečujemo prav z njimi, in ne s tisto sivo škatlo pod mizo. Zato apeliram, da razmislite, ali je tista pet let stara tipkovnica res še dobra, predvsem pa zdrava in udobna. Z razvojem tehnologije se namreč vedno večji poudarek daje ergonomiji naprav, zato predvsem tistim, ki imajo z računalnikom opraviti več ur dnevno, priporočamo, da si priskrbijo boljšo tipkovnico, miško in zaslon, saj je to obvezno že zaradi zdravja, dobrega počutja in presenetljivo, kot bomo pokazali, celo higiene.
Tipkovnice
Tipkovnica je osrednji način interakcije z računalnikom. Poznamo jo že desetletja, od časov prvih množičnih pisalnih strojev. V tem času se presenetljivo ni kaj veliko spremenila. Razporeditev tipk je še vedno praktično enaka, z nekaterimi dodanimi posebnimi tipkami, seveda. A tudi med tipkovnicami so velike razlike.
Seveda sem prav stavek »med tipkovnicami so velike razlike« verjetno v zadnjih dveh letih največkrat zapisal ob testih prenosnih računalnikov. Tam podjetje Lenovo na svojih poslovnih modelih prenosnikov ThinkPad resnično že leta ponuja idealno tipkovnico. Zakaj? Vidite, to je pa tisto, kar besede težko opišejo. Načeloma gre za velikost in obliko površine vsake tipke na tipkovnici, za razmik med sosednjimi tipkami, za naklon celotne tipkovnice, za upogibanje podlage tipkovnice ob hitrem desetprstnem tipkanju. Ampak vse to opaziti in izmeriti je skoraj nemogoče. Zato se je tu treba zanesti na subjektivni vtis, ki pa je lahko ostrejši pri posameznikih, ki dnevno »tipkajo« in imajo dovolj »kilometrine«.
Tipkovnice so danes na voljo v najrazličnejših oblikah in barvah. Število proizvajalcev je sicer glede na pretekla leta malce padlo, a še vedno ostajata na trgu dva vodilna proizvajalca – Chicony in Logitech, poleg njiju tudi vse znamke (Dell, HP, IBM, Apple) ponujajo »svoje« tipkovnice, na voljo pa je še vrsta cenejših modelov manj znanih proizvajalcev.
Pri razporedu tipk več ali manj nimamo veliko izbire, saj je 99 % vseh tipkovnic, ki jih lahko kupimo, natisnjenih z »yu-razporedom« tipk, ki je star že 20 let. Mnogi zanesenjaki še vedno uporabljajo ameriške tipkovnice brez domačih krilatih znakov ter do njih pridejo bodisi s hitrim preklopom tipkovnice v operacijskih sistemih bodisi s posebnimi preslikavami in kombinacijami tipk, a ti so vedno bolj v manjšini. No, obeta se nam tudi čisto slovenski razpored tipk, o katerem si lahko preberete v okvirčku.
Cenovno so tipkovnice resnično poceni, saj se ponudba začne že pri dobrih 6 evrih za najosnovnejši model. Najdražji, zelo posebni modeli, predvsem igričarskih tipkovnic, pa stanejo tudi do 200 evrov. Razpon je torej od izhodišča kar tridesetkraten, kar je verjetno največ v celotni računalniški branži.
Slovenski razpored tipk
Spomladi se je ob novici Slovenskega inštituta za standardizacijo o slovenskem razporedu tipk vnela precejšnja debata. Inštitut je izdelal priporočilo, ki ga je obravnava tehnična komisija in ga junija tudi potrdila v končni standard SIST 1044:2009. Zdaj je neobvezni standard tu in na voljo splošni javnosti, da presodi, ali je smiseln in ali ga potrebujemo. Seveda razpored tipk na obstoječih »slovenskih« tipkovnicah ni optimalen, saj imamo še nekaj črk, ki jih v naši abecedni sploh ni, hkrati pa je za dostop do nekaterih pogostih znakov, kot so @, \ in €, treba kombinacijo tipk z Alt Gr. Novi standard med najočitnejšimi spremembami prestavlja črki ć in đ v tretjo raven, na njuni mesti pa prideta črki š in €. Tam, kjer je bil š, prej je @. Novi razpored predvideva še poslovenjene oznake tipk (Enter je Potrdi, Caps Lock je Velike črke, Shift postane Dvig ...). Kolikor nam je znano, še noben proizvajalec ni ponudil tipkovnice z novim razporedom. Niti zanjo ni naročil, saj bi bila poleg vseh nepraktičnih razlogov zaradi spreminjanja gonilnikov v operacijskih sistemih in vprašljive podpore v aplikacijah tudi cena take tipkovnice opazno višja kot doslej.
RAZLIKE MED TIPKOVNICAMI
V čem se tipkovnice sploh razlikujejo? Poleg očitne razporeditve znakov oz. črk (slo/us), velja najprej posvetiti pozornost priključku (konektorju). Ta je bil svoje čase velik dinski vtič, ki pa se je pred nekako desetimi leti zmanjšal v manjši, še vedno okrogel vtič, imenovan PS2. Čeprav so take tipkovnice še vedno v uporabi in tudi novi računalniki še vedno ponujajo vsaj en priključek PS2 (prej dva, enega za miško, enega za tipkovnico), večina novih tipkovnic ponuja le priklop USB. Na voljo so sicer tudi vmesniki s PS2 na USB, a USB prinaša nekatere prednosti. Predvsem je to udobje, saj lahko tipkovnico priklopimo v katerakoli USB-vrata in iskanje luknje PS2 ni potrebno. Nekateri trdijo, da je hitrejše tudi zajemanje znakov oziroma da je pred piskanjem, ki je indikator polnega vmesnega pomnilnika procesiranja pritisnjenih tipk, moč pritisniti več tipk sočasno.
Pred leti smo pogosto pisali tudi o glasnosti tipkovnic, saj so prve tipkovnice (časi računalnikov 286 in 386) ob vsakem pritisku na tipko oddale še glasen klik. Danes večinoma tega ni več in so vse tipkovnice tihe oz. pasivne. Hrup je odvisen od hitrosti in silovitosti pritiskanja na tipke, seveda pa tudi od kakovosti tipkovnice, uporabljenega materiala in njene konstrukcije. Načeloma velja pravilo – več denarja, manj hrupa, ni pa vedno tako.
Morda še to. Na trgu sta dve vrsti tipkovnic – običajne ali klasične z visokimi tipkami (ki so morda glasnejše) in nizkoprofilne tipkovnice, kot je tipkovnica na prenosnikih, kjer med površinami sosednjih tipk ni globoke praznine. Hitrost pisanja na enih in drugih je stvar navade.
Nekatere tipkovnice imajo poleg osnovnih 105 tipk še nekatere dodatne funkcijske tipke, ki so bodisi multimedijske narave in omogočajo bližnjice do nadzora glasnosti, pomoč pri upravljanju programa za predvajanje glasbe/videa in podobne, lahko pa pomagajo pri hitrejšem dostopu do brskalnika, urejevalnika besedil in podobnih orodij. V zadnjem času nekateri proizvajalci »optimirajo« tipkovnice z odstranjevanjem manj uporabljanih tipk, kot sta recimo tipki Scroll Lock in Insert. Videli smo tudi pokončno obrnjen grozd šestih tipk nad smernimi tipkami, pa dvakratno velikost tipke Delete (ki je med bolj uporabljanimi) ... Največje razlike med posamezni proizvajalci in celo znotraj različnih modelov istega proizvajalca pa vidimo pri osnovnih tipkah, saj se velikosti tipk Enter (tu se razlikuje celo oblika, saj je nekje obrnjen L, drugje kvadrat, spet drugje pa le pokončna tipka), preslednice, Ctrl, Shift in Backspace (brisanje) razlikujejo! Pozornost pri nakupu zato velja nameniti predvsem tem tipkam, posebej če ste že navajeni določene razporeditve in bi jo želeli obdržati tudi vnaprej.
ERGONOMIJA
Okoli ergonomije tipkovnice smo precej zapisali v ločenem okvirčku, dejstvo pa je, da proizvajalci tipkovnic (Logitech, Microsoft) že leta ponujajo tudi posebno oblikovane tipkovnice, ki naj bi skrbele za pravilen položaj rok in zapestij med tipkanjem. Sprva so bile te tipkovnice videti, kot da so razlomljene z izbočenim sredinskim delom. Edini način tipkanja je bil desetprstni, in to pravilen, saj zaradi nenavadne oblike z raztegovanjem prstov v čudnih pozicijah roke nismo mogli več doseči kombinacij tipk, ki smo jih želeli (recimo Shift in črko). V zadnjem letu je Logitech predstavil kar nekaj modelov ergonomske tipkovnice Wave, kjer je delitev tipk na dva dela manj opazna, je pa površina tipkovnice na nekaj mestih ugreznjena, za opazovalca v obliki vala na vodi. Koliko te tipkovnice resnično pripomorejo k pravilni drži rok in preprečevanju obolenj in bolečin, ostaja stvar presoje posameznika. Podjetja vsekakor vlagajo v razvoj precejšna sredstva, tako da nekaj na tem že mora biti. Ugotavljam, da velja pravilo, da je za prehod na ergonomsko tipkovnico potrebna najprej odločitev v glavi, saj se bomo vsaj nekaj dni ob počasnem tipkanju, polnem napak, jezili nase. A vztrajajte!
Cenovno so ergonomske tipkovnice vsekakor dražje. Vstopni modeli pod to oznako (okoli 20 evrov) ponujajo le podporo za zapestje, tisti dražji pa posegajo v strukturo tipkovnice.
Tipkovnice so praviloma na voljo v bež/beli in črni barvi. Seveda najdemo tudi razne kombinacije, recimo sivo-črno, toda poleg barvnih shem v nižjih cenovnih razredih razlik ni. Ko gremo po ceniku navzgor, celo mimo prej omenjene zgornje meje, pridemo do najnovejših dosežkov, recimo osvetljene tipkovnice. Osvetlitev prihaja izpod tipk, saj so tipke pravzaprav majhni OLED-zaslončki. Prednost take tipkovnice (poleg tipkanja v mraku ali temi) bodo našli predvsem igričarji, saj je moč ob reprogramiranju tipk nanje preprosto nadeti tudi nove napise/oznake, s čimer je igranje preprostejše in hitrejše.
Ker je stvar, še posebej v domačem zatemnjenem okolju in ponoči, res uporabna, smo v zadnjem letu videli še nekaj cenejših izvedenk (recimo Logitech Illuminated, Speedlink Illuminater Dark Meta, Revoltec LightBoard). Te imajo pod neprosojnimi tipkami osvetlitev, osvetlitev pa prihaja preko prozornega dela oznake črke ali pa ob robu tipk. Cene se trenutno gibljejo med 50 in 80 evri.
BREZŽIČNO
Že nekaj let so na voljo tudi brezžične tipkovnice. Seveda ne gre za nobeno umetnost, le kabel med tipkovnico in priključkom nadomešča brezžična radijska veza. To sicer pomeni, da nas kabel ne ovira, težava pa je v tem, da tipkovnica potrebuje energijo. Zato imajo brezžične tipkovnice vgrajene baterije, ki trajajo od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od intenzivnosti rabe. Domet brezžičnih tipkovnic je od dveh do petih metrov, odvisno od tehnologije in motenj v okolju. Največ tipkovnic uporablja lastno radijsko povezavo (ker zanjo v primerjavi z Bluetoothom ni treba plačevati licenčnin). Če imamo zraven računalnika še prenosni brezžični stacionarni telefon, mikrovalovno pečico in drug izvor frekvenc v prostoru 2,4 GHz, lahko pride do težav z dometom in natančnostjo ali celo delovanjem tipkovnice nasploh. Glede na to, da tipkovnice na namizjih navadno ne premikamo veliko, smo bolj naklonjeni žičnim modelom! Če pa se boste že spuščali v brezžični svet, poglejte po brezžičnih namiznih kompletih mišk in tipkovnice, ki so praviloma cenovno ugodnejši!
POSEBNE TIPKOVNICE
Med posebne tipkovnice štejemo vse tipkovnice, ki odstopajo od klasičnih dimenzij ali oblik. Njihov namen je izpolnjevati posebne potrebe, kot je recimo prenosnost, dodatne funkcije, majhna poraba prostora in eleganca.
Verjetno ste že videli kombinirane tipkovnice, ki združujejo tipkovnico in miško oziroma sledilno kroglico (trackball). Funkcijsko je taka rešitev primerna za razne dnevnosobne računalnike, kjer se želimo izogniti preveliki gneči na mizi, polni daljincev in podobne šare. Pogosto je moč v tem okolju najti tudi prirezane, manjše tipkovnice, ki jim manjka numerični del, ali celo vse od tipke Enter desno (puščične tipke so stlačene kam ob rob).
Verjetno so prve posebne tipkovnice nastale zaradi potrebe po mobilnosti. Ob prvih prenosnih računalnikih, oziroma bolj dlančnikih, smo videli mnogo poskusov in modelov zložljivih tipkovnic, pa laserskih tipkovnic (kjer je laser na mizo izrisal navidezno tipkovnico, senzor pa zaznaval, kam na to mrežo smo položili prst). Zadnje čase pa so prevladale zložljive tipkovnice iz gume, ki jih preprosto zvijemo in vtaknemo v žep.
Če se dotaknemo še najdražjih posebnih tipkovnic, igričarskih, ugotovimo, da jim lahko tipkovnica rečemo le še zavoljo tega, ker med drugim opravljajo tudi to funkcijo. Pri njih je pomembnejše število dodatnih, posebnih tipk, ki jih lahko programiramo s priloženimi programi in ki skoraj presegajo število črkovnih tipk. Sploh pa so te tipkovnice oblikovane zelo posebno, pogosto v agresivnih črno-rdečih odtenkih, nemalokrat imajo tudi osvetljene tipke. Dražji modeli imajo vgrajene še LCD-zaslone, preko katerih lahko spremljamo stanje računalnika ter vrsto drugih informacij ali celo gledamo videe iz Youtuba in filme DivX! Logitechova tipkovnica G18 recimo, ponuja celo osvetlitev tipk v različnih barvah ter 12 dodatnih tipk v treh makro skupinah, s čimer dobimo kar 36 dodatnih funkcij (možno je seveda poljubno programiranje tudi vseh drugih tipk). Igričarske tipkovnice imajo še to prednost, da zraven praviloma dobimo že zelo bogate gonilnike, ki prinašajo podporo za vrsto najbolj iger, kjer je vse že nastavljeno! Odvisno od igre in podpore lahko na malem LCD-zaslonu spremljamo še stanje iz igre – število nabojev, raven zdravja ...
Nepravilna uporaba tipkovnice in ergonomija
Strokovnjaki za ergonomijo opozarjajo, da je največja napaka uporabnikov tipkovnice nepravilen način sočasnega pritiska dveh ali celo več tipk. Prste zvijamo ali raztegujemo, kar lahko povzroči težave. Tipičen primer je tipkanje velikih črk, torej sočasni pritisk tipke Shift« in nato še tipke z izbrano črko. Pomislite, kako to počnete. Z mezincem pritisnete tipko Shift in nato z enim od preostalih prstov še tipko s črko, pri čemer roko dostikrat nenormalno zvijete. Podobno velja za kombinacije, v katerih sta tipki Ctrl in Alt. Uporaba zgolj prstov ene roke lahko pripelje do otrplosti, mravljincev ali izgube občutka v mezincu. Pravilno je uporabiti eno roko oziroma en prst za pritisk tipke s črko (katero roko, je odvisno od tega, na kateri strani tipkovnice je izbrana črka) in kazalec nasprotne roke za pritisk tipke Shift, Ctrl ali Alt. Zato te tri tipke tudi najdemo na desni in levi spodnji strani vsake tipkovnice. Problem pa ostaja Alt GR – tipka s posebnim pomenom predvsem za določene simbole, na primer \, €, [, ], @, {, }, ~ ...
Največji problem je zvijanje dlani (zapestja), kar je zanjo nenormalna obremenitev. Do zvijanja pride, ker običajno spodnji del dlani počiva na mizi ali naslonu za zapestje in se ne giblje prosto prek celotne tipkovnice. Dejansko vsi to počnemo, zavestno ali podzavestno. Veliko bolje bi bilo, če bi tipkali na način, ko bi se dlani prosto gibale in bi jih premikali z močnejšimi mišicami roke, dlani pa počivale na mizi ali naslonu le, ko ne bi tipkali. Hkrati bi moral biti naslon za zapestje postavljen tako, da je na isti višini kot tipka za presledek. To ni mogoče v za nas normalnih razmerah, ko je tipkovnica nameščena na delovni mizi, nas stol pa nižje, kot bi moral biti. Je pa tak način tipkanja v skladu s ergonomskim načelom, ki predvideva, da je tipkovnica nameščena nižje od delovne površine in hkrati nagnjena nazaj – zadnja vrsta tipk je nekoliko nižja od sprednje. Takšnega delovnega mesta žal pri nas še nismo zasledili.
Moj mikro, november 2009 | Jaka Mele |
