Spodbudna je kritičnost ljudi, ki se v manjšem ali večjem številu zberejo na ulicah, ko se želi globalno ali lokalno sprejeti zakone, ki imajo vpliv na nevtralnost interneta ali na zasebnost uporabnikov v digitalnem svetu. Bojim pa se, da so te zmage bolj ali manj pirove. Ameriške oblasti niso sprejele predlaganega zakona za preprečevanje spletnega piratstva SOPA, vendar ga uradno tudi niso zavrgle. V žargonu povedano, spravili so ga v predal, kjer čaka na boljše čase. Podobno je tudi z globalnim dogovorom ACTA. Večini predlogov in globalnim sporazumom je skupno, da »stojijo« zaradi odpora javnosti. Ali ga oblastniki niso pričakovali ali pa so preprosto poskušali in gledali, kako se bo javnost odzvala. Burno, vprašanje pa je, koliko časa bo javnost pozorna. Poteka igra med mačkami in mišmi. Oblasti bodo redno pripravljale nove zakonske predloge, ki bodo med seboj na papirju sicer različni, zamisel pa bo pri vseh enaka, toliko časa, dokler ne bo odpor javnosti toliko opešal, da jih bodo lahko brez večje politične škode za svoje politične opcije sprejeli.

Zato ne čudi prepričanje ljudi, ki malo bolj poznajo internet in spletno ekonomijo, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo nevtralnost interneta pokopana. Operaterji (telekomi) želijo večji del pogače od spletne industrije, zato pritiskajo na vlado, da spremeni pravila igre, vlade pa želijo po drugi strani od operaterjev, da preprečijo piratstvo svojih uporabnikov in predlagajo spremembe zakonov, ki gredo v smeri poenostavljanja nadzora elektronskih komunikacij. Uporabniki pa smo žrtveno jagnje. Potrošniška miselnost nas sili, da takoj sprejmemo nove tehnologije, storitve in naprave, hkrati pa se vse manj zavedamo, kakšno grožnjo nam te predstavljajo.

Moj mikro, Januar Februar 2013 | Marjan Kodelja |