Vas zanima, ali ste odvisnik? Če ja, je na hitro dovolj, da odgovorite na nekaj preprostih vprašanj. Recimo na nekaj v slogu, koliko naprav imate pred seboj v tem trenutku, kako pogosto preverjate svoj račun v družabnih omrežjih in kdaj ste zadnjič igrali igrico. Če je naprav veliko, če pogosto preverjate profile in če redno igrate igre, ste morda zasvojeni. Zasvojenost z internetom pa dokazano vpliva na kemične spremembe v možganih. Še eno vprašanje je, na katerega morate odgovoriti po resnici. Običajno pravimo, »nisem zasvojen, saj lahko neham, kadar hočem«. Res lahko?

Tudi če mislite, da niste zasvojeni, se poskušajte na vse pretege izogibati sledečih, recimo jim kar tegob:

1. Sindrom fantomskega vibriranja
Ali kdaj posežete po mobilnem telefonu, ker sem vam je zdelo, da ta vibrira? Zvonjenje ste prej izključili, ker niste želeli, da bi vas kdo motil. Temu bi lahko dejali sindrom fantomskega vibriranja, ko imate občutek, da telefon »vibrira«, tudi ko je v drugi sobi ali drugače tako daleč, da vibriranja v nobenem primeru ne bi mogli slišati. Gre za podoben sindrom, kot ga občutijo bolniki, ki so jim odrezali kakšno od okončin, pa jo še vedno »čutijo«. Kdor ima ta sindrom, meni, da je telefon podaljšek njegovega telesa. Pa to ni šala. Pri dveh tretjinah ljudi, ki veliko uporabljajo telefon, se sindrom lahko pojavi.

2. Motnja IAD (Internet addiction disorder)
Se nanaša na obsedenost z internetom, ki negativno vpliva na posameznikovo dnevno življenje. Raziskave kažejo, da lahko odvisnost od interneta povzroči podobne socialne probleme kot druge znane nesnovne odvisnosti, kot je odvisnost od iger na srečo. Čeprav ni priznana kot uradna duševna motnja. Za odvisnika od interneta je značilno pretirano »visenje« na internetu in bojazen, da ta morda ne bo na voljo. Uporabniki so lahko pretirano utrujeni, pa čeprav niso bili fizično aktivni, v skrajnih primerih pa lahko povzroča tudi hude depresije.

3. Odvisnost od družabnih omrežji
Lahko bi jo uvrstili kot del motnje IAD (točka 2), vendar jo omenjamo samostojno, ker gre za eno od zadnje časa najbolj pogostih oblik odvisnosti. V tem primeru gre za bežanje od resničnosti, ko zasvojeni pretirano pregleduje svoje profile, ali je morda v njih kaj novega. Študije so pokazale, da se je te odvisnosti težje znebiti kot odvisnosti od alkohola in nikotina. Norveški znanstveniki so razvili test (Bergen Facebook Addiction), ki pomaga ugotoviti, kako zelo ste odvisni od družabnih mrež. Test temelji na šestih »meritvah«, na primer ali uporabljate Facebook zato, da pozabite na lastne težava, ali kolikokrat ste se že poskušali odpovedati tej mreži brez uspeha.

4. Odvisnost od iger
Kdor je odvisen od računalniških iger, ves čas posveti le njim, to pa vpliva na njegovo življenje, pa tudi na odnose do soljudi. Če zahtevate od svojega otroka, da takoj preneha igrati, pa zahtevo najprej presliši, naslednjič reče, le še malo, samo da tole končam, na tretje opozorilo pa z ihto ugasne računalnik, nato pa se zadere »a si zdaj srečen«, morda ni zasvojen, je pa na dobri poti, da postane. Čeprav tudi ta oblika zasvojenosti uradno ni priznana, je privedla do hudih posledic. Lani poleti je 20-letni programer umrl zaradi globoke venske tromboze, ki je bila posledica dolgega sedenja. Krvni strdek, ki je nastal, je povzročil usodno blokado pljuč. Znane pa so tudi zgodbe o smrtih igričarjev, ki so igrali igre, pri tem pa pozabili na spanje, hrano in pijačo. Gre za skrajnosti, ki so redke, kažejo pa na to, da pri nobeni stvari ni pametno pretiravati.

Moj mikro, september – oktober 2012 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |