Pot v oblak počnejo podjetja zelo premeteno. Adobe in Microsoft sta že pred časom izdelala spletne aplikacije, ki zadostijo potrebam manj zahtevnih uporabnikov. Adobe bo zagotovo trdil, da domači uporabnik, ki sem ter tja uredi fotografijo, Photoshopa ne potrebuje, saj lahko osnovne posege izvede v spletnem Photoshopu (www.photoshop.com) oziroma se odloči in kupi kakšen drug, manj zmogljiv Adobov grafični program. V tem je zrno resnice. Paket Creative Suit je namenjen profesionalni uporabi, njegov najbolj zanimiv program Photoshop pa hkrati tudi najbolj piratiziran kos programske opreme. Uporabniki – domači in poslovni – so se, kot kaže, navadili nanj. Prav tako pa ni nobenih zagotovil, da ne bo Adobe model najema uvedel tudi pri izdelkih, ki so namenjeni bolj kot ne domačim uporabnikom. Nič novega niso tudi Microsoftove spletne pisarniške aplikacije. Značilno za vse spletne različice komercialnih programov pa je, da uporabnik kmalu trči ob funkcionalnost, ki je te niso sposobne. Druga ovira, predvsem pri spletni grafični aplikaciji, pa je potreba, da datoteko najprej naložimo v oblak, preden jo sploh lahko urejamo. Datoteke fotografij pa niso ravno majhne, prenos več njih poteka dlje časa, hitro pa lahko trčimo tudi ob omejitev prostora, ki nam ga brezplačno nudi oblak.

Oblak je daleč od tega, da bi bil brezplačen. Ni zastonj kosila. Vse omejitve brezplačne uporabe so dobro premišljene, tako da se večina uporabnikov prej ali slej sreča s potrebo, da je za uporabo oblaka z enako uporabniško izkušnjo prisiljena prispevati nekaj denarja. S tem ni prav nič narobe, ponudniki oblaka so komercialna podjetja, ki živijo od tistega, kar prodajo na trgu. Vprašljive so le njihove obljube glede prednosti oblaka in pretiranega poudarjanja brezplačnosti, ki so vse namenjene le temu, da se ljudi spravi v oblak. Ko pa se bodo nanj navadili, predvsem pa zato, ker bodo prehodi oteženi, bodo postavljali vedno nove pogoje in načine plačevanja za uporabo storitev v oblaku. Google ni izjema, vendar za zdaj le na poslovnem področju. Zgovoren je primer Googlove storitve elektronske pošte za podjetja (Google Apps), ki podjetjem omogoča predale elektronske pošte v oblaku, a z lastno domeno (namesto pripone @gmail.com). Do pred kratkim je bila storitev za prvih deset uporabnikov brezplačna, po novem želi Google za vsakega uporabnika 40 evrov letno. Torej, prepričaj uporabnike, da sprejmejo storitev, se nanjo navadijo, potem pa jim to zaračunaj, saj je skoraj gotovo, da se bodo s tem prisiljeni strinjati.

Oblak za igre

V izkoriščanje oblaka so se podali tudi založniki iger. Ti vidijo njegove prednosti v odpravi stroškov produkcije iger na ploščah DVD oziroma celotne prodajne verige ter hkrati tudi način, kako preprečiti piratiziranje, ki je v tem segmentu programske opreme najbolj pereče. Uporabniki bomo igro plačali in prenesli s spleta, tam pa bomo plačevali tudi nakupe stvari znotraj iger (freemium model), ki postaja zlata jama za tovrstna podjetja. V vsakem primeru bodo imeli večji nadzor nad igralci, tem pa bodo ponudili tudi nekaj prednosti. Še največ je znanega glede nove Microsoftove konzole Xbox One. Možnost igranja iger brez medija je podprta s pomočjo Microsoftovih strežnikov Azure, na katerih se shranjuje celoten potek igranja, vsi dosežki, seznam na konzoli nameščenih iger. Svoje strežnike bo Microsoft uporabil tudi za izračune med samo igro, na primer za zahtevnejše fizikalne preračune, ki jih konzola ne bo zmogla v doglednem času. Omogočeno bo igranje »rabljenih« iger, iger, ki jih je nekdo preigral in dal nekomu drugemu, vendar bo moral novi uporabnik za to nekaj malega plačati. Na trg prihajajo tudi konzole, na katere bomo lahko igre posneli zgolj s spleta, prednosti oblaka pa je prepoznal tudi Sony. PlayStation 4 bo sposoben poganjati starejše igre, vendar le s spleta, ni pa znano, koliko bo Sony za to storitev zaračunal.

Še najbolj pereče pa je dejstvo, da podatki v oblaku niso ravno na najbolj varnem mestu. Vrstijo se napadi hekerjev na tovrstne storitve. Marca so vdrli v sistem podjetje EverNote in ukradli uporabniška imena, poštne naslove in gesla; ta so bila na srečo šifrirana. Vseeno je bilo 50 milijonov uporabnikov prisiljeno zamenjati gesla. Programska oprema, ki skrbi za delovanja oblaka, tako kot vsak program, ni brez varnostnih lukenj, te pa hekerjem omogočajo izkoriščanje za vdore v sisteme. Zato so na mestu vse pogostejša opozorila varnostnih strokovnjakov, ki pravijo, da veliko oblakom manjka varnosti in šifriranja podatkov, ki so v oblaku hranjeni. To sta glavni točki, kjer se morajo ponudniki oblakov potruditi, izboljšati stvari, če si želijo dolgotrajno zaupanje in lojalnost uporabnikov. In razumno strukturo cen, ki ne bo predmet sprememb, ko se bo ponudniku to zahotelo.

Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Jan Kosmač |