Glavni del vsakega računalnika je centralna procesna enota ali po domače procesor. Zadnja tri leta je v vodilnem položaju Intel, saj ima v vsakem cenovnem razredu hitrejši procesor, tehnološko pa so njegovi procesorji eno generacijo naprej. A to hkrati pomeni, da se lahko AMD bojuje le z nižjo ceno. In ker smo že omenili, da so tudi najšibkejši računalniki danes dovolj za večino opravil povprečnega uporabnika, to pomeni, da lahko z izbiro procesorja kar precej privarčujemo in imamo hkrati še vedno dovolj zmogljiv računalnik.

Tako bomo za osnovne domače ali pisarniške računalnike vse-v-enem morda našli povsem zadovoljiv procesor AMD Phenom II, in v tem primeru lahko za ceno Intelovega dvojedrnika vzamemo že tri- ali štirijedrni model. Zavoljo minimalnih razlik v ceni bi predlagali, da se pri nakupu računalnika VVE z AMD-jevim procesorjem izogibate prejšnji generaciji procesorjev, imenovani Athlon.

Edina resna izbira je število jeder procesorja – ta je lahko ali dvojedrnik, štirijedrnik ali pa kar šestjedrnik. Najcenejšega predstavnika vsakega razreda bomo našli pri AMD-ju, razlika v ceni pa se še posebej pozna pri šestjedrnikih, kjer je razlika skoraj dvakratna (s 300 na 600 evrov). A če izbiramo šestjedrni procesor, verjetno potrebujemo največ moči, zato bomo pri istem taktu ure pri Intelu dobili – odvisno od aplikacije oziroma testa – od 20 do 80 % več (v povprečju 20 %)!

Kar zadeva procesorje iz prenosniškega segmenta oziroma tiste, ki sestavljajo cenejše namiznike in s tem tudi cenejše modele računalnikov VVE, sta tu predvsem dva osvežena predstavnika Intelovega Atoma. Intel Atom D310 je enojedrni procesor s taktom ure pri 1,6 GHz, Atom D510 pa je identičen, le da ima dve jedri. Ker so Atomi malce podhranjeni (zavoljo energijske učinkovitosti in varnosti) predlagamo, da se na vsak način izognete enojedrni različici. Veliko se v prvih mesecih leta 2011 pričakuje tudi od podjetja AMD, ki počasi začenja distribuirati svoje nizkoenergijske procesorje iz družin Ontario in Zacate. Ti bodo bistveno hitrejši od Atomov, a bodo imeli hkrati primerljivo energijsko porabo in ceno.

POMNILNIK

Kapaciteta pomnilnika današnjih računalnikov z izjemo najcenejših modelov bi morala biti 4 GB. Pogojno, z uporabo 32-bitnega operacijskega sistema, lahko pristanete na 3 GB. Pri najcenejših sistemih ne izbirajte modelov z manj kot 2 GB pomnilnika, saj pri tako nizki ceni pomnilnika, kot je danes, resnično ne želite varčevati pri najpomembnejši komponenti sistema. Več je tu nedvomno bolje! Medtem ko bomo pri računalniki, temelječih na namiznih procesorjih, največkrat izbirali med pomnilnikom DDR3, pa ta pri procesorjih Atom ostaja na ravni DDR2. Kot govori logika, je pomnilnik DDR3 hitrejši od DDR2, hkrati pa je tudi precej energijsko varčnejši. Ob izbiri pomnilnika bodite pozorni tudi na hitrost. Novejši računalniki že podpirajo hitrejši DDR3-1600, medtem ko je trg preplavljen še z malce počasnejšim (in cenejšim) DDR3-1333, in DDR-1066.

GRAFIKA

Leto in pol je od izida grafične knjižnice DirectX 11, in oba proizvajalca samostojnih grafičnih kartic, Nvidia in AMD (prej ATI), sta predstavila že dve generaciji grafik zanjo. ATI trenutno zelo uspešno prodaja svojo družino HD 5xxx, ravnokar pa je začel s prodajo njegove naslednice HD 6xxx. Nvidia sicer malce zaostaja s ponudbo in cenami, a ima zato najmočnejšo enojedrno grafiko na trgu. Zanimivo je, da oba ponudnika podpirata DirectX 11 tudi v obliki integriranih grafik, ki jih bomo največkrat videli v računalniku VVE. Če grafiki posvečate vsaj malo pozornosti – in po našem mnenju bi ji morali – potem se boste na široko izognili izbiri Intelove integrirane grafike. Razlog tiči v vprašljivem strojnem pospeševanju HD-videa, predvsem pa v zelo bori zmogljivosti pri raznih igrah a tudi v obdelavi videa in strojno pospešenem procesiranju, kjer sta oba konkurenta svetlobna leta naprej.

Če pa po drugi strani kupujemo najcenejši računalnik za doma ali pisarno, v njem pa se bodo uporabljale samo znane pisarniške aplikacije in internet, potreb po močnejših grafičnih srčkih ni. Če smo še lani odsvetovali grafiko DX11, je letos stanje drugačno, pri novem nakupu pa bi se sami odločili za AMD-jevo serijo HD6xxx, saj podpira knjižnico DirectX 11 ter ima vgrajenih še nekaj izboljšav, vse to pa zna podaljšati življenjsko dobo kartice, pa še cenovno so zelo ugodne. Sploh pa se je treba Intelu izogniti, če računalnik uporabljamo tudi za domači kino oziroma za izhod prek vrat HDMI, saj ATI in Nvidia edina ponujata kombiniran prenos zvoka in slike prek vrat HDMI.

DISK

Magnetno-mehanski trdi diski še vedno kraljujejo. Letos so dosegli 3 TB v klasičnem 3,5-palčnem disku, vmesnik SATA 2 pa se počasi poslavlja, nadomešča ga nov SATA 3. A ker novih diskov na vmesniku SATA 3 še ni oziroma ne delujejo tako hitro, da bi bil SATA 2 ozko grlo, temu ni treba posvečati prevelike pozornosti. Zavoljo cene bomo najverjetneje izbirali med 1 in 2 TB modeli, odvisno od naših potreb in želja. Novejši diski imajo vgrajenega 32 MB predpomnilnika, videli pa smo tudi že nekaj modelov s 64 MB, več je seveda bolje. Proizvajalec dandanes skorajda ni več važen, razlike so sicer v garancijskih rokih, a ob nakupu računalnik VVEa itak dobimo garancijo na celoto in ne na posamezne dele. Sami bi namesto večje kapacitete raje pobrskali po trgu in našli računalnik, ki ima vgrajena dva identična diska (kar pa je v svetu računalnikov VVE zavoljo omejenega prostora težava in teh modelov sploh nismo zasledili), povezana v zrcalno polje RAID 1, kar pomeni večjo varnost naših podatkov. Diski iz bliskovnega pomnilnika SSD so vse pogostejši, a njihova cena je glede na kapaciteto še vedno desetkrat višja, zato jih v stacionarne računalnike še ne vgrajujemo pogosto. Sicer ponujajo višjo hitrost delovanja, kar je zlasti dobrodošlo za prvi disk, za sistemsko particijo, a če smo spet omejeni s prostorom in številom diskov, to v svetu VVE odpade.

OPTIČNE ENOTE

Vsi računalniki imajo DVD-zapisovalno enoto, ki je danes kombinirana in podpira oba nekdaj tekmujoča standarda DVD-RW in DVD+RW. Tudi zapisovalniki blu-ray so že padli pod 150 evrov, zato morda velja poiskati tudi kaj takšnega, a verjetno bomo bolj kot zapisovanje uporabljali funkcijo predvajanja filmskih ploščkov blu-ray, tako da bo dovolj cenejša enota blu-ray ROM. Pred leti smo veliko pisali o holografskih enotah za shranjevanje in gostejših laserskih ploščah, a na tej fronti ni zadnjega leta skoraj nič novic.
 

PORABA

Energijska poraba računalnikov je zelo odvisna predvsem od zmogljivosti računalnika, konkretneje od zmogljivosti procesorja in grafike. Ti dve komponenti sta (poleg zaslona) največja porabnika. Če pogledamo le spodnjo mejo, kako varčni smo lahko z najučinkovitejšimi komponentami, lahko navezo malega nettopa, ki ga zmontiramo na zadnjo stran 22-palčnega LCD-monitorja z LED-osvetlitvijo, porabo ustalimo na 35 + 35 W, kar pomeni skupno ne več kot 70 W. To je v primerjavi z večjimi računalniki res zavidanja vreden dosežek, saj zna že samo 6-jedrni procesor pod polno obremenitvijo porabiti več kot 120 W energije …

PRIKLJUČKI

Verjetno najpomembnejša komponenta računalnikov vse-v-enem so priključki. Drugače kot pri večini drugih računalnikov jih namreč ne moremo poljubno dodajati z dokupovanjem dodatkov, razširitvenih kartic ipd. Tako bodite predvsem pozorni na število USB- priključkov z manj kot štirimi se vsekakor ne zadovoljite. Mimogrede, nekateri proizvajalci že ponujajo računalnike na novih veznih naborih, ki podpirajo tudi precej hitrejši in uporabnejši USB 3.0 – katerega tudi predlagamo). Lepo je tudi, če ima računalnik kak priključek eSATA, če pa imate še stare naprave firewire (diske), tudi kak vmesnik firewire (sicer iz sveta Appla). Poleg ethernetnega priključka, ki ga omenjamo posebej, velja pozornost nameniti še priključkom za grafiko, saj je včasih koristno priključiti še drugi monitor ali pa sliko poslati na televizor. Časi analognega video izhoda (VGA, D-sub) so mimo, tako da naj ima računalnik obvezno izhod HDMI, če pa je še kak dodaten DVI za priklop sekundarnega monitorja, še toliko bolje. Nov tip izhodov za video je tudi DisplayPort, njegovo miniaturno različico pogosto uporablja Apple. Pogosto pride prav tudi priklop za zvok (izhod za slušalke) ali celo digitalni optični izhod za zvok, kar omogoča, da zvok zapeljemo na zunanji ojačevalec in zvočnike.

DODATKI

Vsi dodatki, ki jih proizvajalci vključijo v računalnik vse-v-enem, utegnejo biti zlata vredni, saj smo, kot rečeno, omejeni s prostorom in nadaljnjimi razširitvami. Tako pri nakupu računalnika VVE z večjim monitorjem razmislite, ali boste računalnik kdaj uporabili tudi kot televizor, če ga boste velja imeti vgrajen sprejemnik DVB-T. Poglejte tudi kakšni so zvočniki, kje in kako so vgrajeni. So dovolj močni, da preglasijo otroke? Pretakanje slik iz digitalnih fotoaparatov bo olajšano z vgrajenim bralnikom pomnilniških kartic. Ali ima računalnik vgrajen mikrofon? Sta računalniku priložena tipkovnica in miška? Nekateri proizvajalci, zlasti v nižjem cenovnem razredu s tem omogočajo takojšen prihranek nekaj deset evrov!

KOMUNIKACIJA

Vsi računalniki ponujajo žični omrežni priključek ethernet. V najnižjem cenovnem razredu je ta le hitrosti 100 megabitov na sekundo (Mb/s), v vseh drugih je že gigabitni! Priporočamo slednjega, saj je razlika v omrežni opremi, ki omogoča precej višjo hitrost prenosov, zelo majhna. Tudi brez brezžičnega povezovanja dandanes ne moremo več, in ne glede na to, ali ga boste potrebovali ali ne, bodo vse-v-enem računalniki najverjetneje že imeli vgrajen tudi ta modul. Aktualna različica standarda je 802.11n, starejša in precej počasnejša pa 802.11b/g. Za brezžično povezovanje na razdalji zadnjega metra – torej priklapljanje naprav na računalnik brez kabla se pogosto uporablja »modri zob« – bluetooth. Ta je sicer že pri različici 3.0, a se razvoj funkcionalno ločuje, tako da bodo vse naprave delovale z vašim računalnikom tudi, če na njem piše samo Bluetooth 2.0.

GARANCIJA

Čeprav je v specifikacijah največkrat napisana na koncu, je zelo pomembna. Zato velja pred nakupom primerjati tudi garancijska obdobja posameznih proizvajalcev in modelov. Računalniki se kvarijo, in če imate 1- ali pa 3-letno garancijo, verjemite, da je lahko to velika razlika. Je tudi jasno sporočilo proizvajalca, kaj meni o kakovosti svojih računalnikov. Razmislite tudi o podaljšanju garancije z doplačilom ob nakupu, če trgovec to možnost ponuja.

OPERACIJSKI SISTEM

Verjetno je največja razlika med operacijskimi sistemi za računalnike VVE v relaciji Apple – ne Apple. Kot vemo, Apple zadnjih nekaj let z operacijskim sistemom OS X, ki ga prenovijo in razširijo vsako leto s podizdajami (trenutno aktualna je Snow Leopard), vodi pri uporabniški izkušnji. Seveda vsem obstoječim uporabnikom PC-jev/Windows prehod na Apple ni sam po sebi umeven, saj je razlik pri uporabi obeh sistemov veliko. Sploh če gre za močnejši računalnik, je razlika med Applom in Windows 7 glede funkcij in videza že manjša. Če nimate zgodovine s sistemom Windows, velja zelo močno razmisliti o Applu. Čeprav je cena malce višja, sta preprostost delovanja in predvsem optimalno delovanje samo na dolgi rok velika prednost. Zahtevnejši uporabniki bodo sicer zmajevali z glavo, a roko na srce – računalnikov VVE ne kupujejo zahtevni uporabniki, temveč normalni uporabniki, ki jim je estetski (ali pa prostorski) dejavnik pomembnejši. In prav ta dejavnik odlično izkorišča in na njem gradi Apple. Dodatni joker za Apple je tudi zmožnost poganjanja dveh operacijski sistemov, bodisi s programom BootCamp, kjer ob zagonu računalnika izberemo, v kateri sistem se bo ta »zbudil« (licenco za Windows moramo kupiti posebej), ali pa prek virtualnega računalnika kar znotraj sistema Mac OSX. Za Apple je na voljo tudi pisarniška zbirka Microsoft Office, kar bo večini uporabnikov olajšalo izbiro.

Če ne izberemo Applovega računalnika, bomo ostali v svetu Windows, saj je za računalnik VVEe le redko na voljo (v že nameščeni obliki) kak Linux ali kaj drugega. Tako lahko izbiramo med različnimi še dobavljivimi sistemi Windows. Verjetno bo v veliki meri tu prevladujoč Windows 7 v eni izmed mnogih različic. Največ funkcij in dodatkov je na voljo v različicah Ultimate in Pro, osnovnejši je Home Premium, še bolj okrnjen je Home Basic.

Tako Windows 7 Ultimate kot Apple Mac OSX podpirata upravljanje računalnika prek na dotik občutljivega monitorja (če je tak monitor vgrajen v VVE), in to z zaznavanjem več dotikov sočasno, kar omogoča tudi različne geste …

Za manj zmogljive računalnike (predvsem tiste, ki gradijo na platformi Atom) bi priporočil Windows XP (če ga kje še dobite) ali pa Windows 7 Starter, ki pa je zelo omejen in bo verjetno ponujen redko – večkrat pa bo vseeno boljša izbira dražji Windows 7 Home Basic.

Moj mikro, december 2010 | Jaka Mele |