PREDNOSTI

Verjetno največji prednosti računalnika VVE sta manjša velikost in kompaktnost. To omogoča, da ga dokaj preprosto tudi prenašamo naokoli – morda ne ravno vsak dan iz službe, domov, a pri odhodu za nekaj tednov s seboj na dopust večje težave pri prenosu ne bi smelo biti. Nekateri računalnik VVE imajo za ta namen na zadnji strani ohišja/monitorja celo vdolbine za prste, ki dajejo lažji oprijem.

Ker ni potrebe po dvojnih napajalnih kablih, pa tudi povezavi računalnika in monitorja, odpadeta vsaj dva kabla. To pomeni malce čistejšo mizo oziroma delovno okolje – tudi za računalnikom, kjer se sicer navadno kaj hitro začne nabirati prah.

Manjša velikost in kompaktnost omogočata tudi lažjo postavitev računalnika doma ali v pisarni, saj mu je lažje dodeliti tudi manjši kotni prostor, kjer z manj pritiklinami manj moti okolico.

Računalnik VVE še vedno omogoča vse zunanje oblike razširitev (priklop tiskalnika, priklop omrežja, priklop zunanjih diskov ipd.), a šarjenja po ohišju največkrat ne omogoča, kar pomeni, da je lahko tudi samo ohišje boljše, bolj zaprto, predvsem glede tihega delovanja. Navadno pa je optimalnejše poskrbljeno tudi za odvajanja toplote/hlajenje, saj proizvajalec točno ve, kaj je v računalniku in koliko se bo v najslabšem primeru segreval.

Čeprav to ni nujno, mnogo računalnikov VVE uporablja energijsko učinkovitejše komponente, tudi iz sveta prenosnikov. To pomeni tudi nižjo porabo energije.

Enako zmogljiv računalnik VVE je zaradi poenostavitev pri notranji arhitekturi in razporeditvi komponent in predvsem zaradi delovanja le v stacionarnem položaju cenejši od prenosnih računalnikov, saj ni potrebe po varovalnih mehanizmih, ki prenosnikom omogočajo delovanje tudi med premikanjem, pri zaznavanju tresljajev in podobno.

SLABOSTI

Največja slabost računalnikov VVE je nezmožnost nadgrajevanja. Odvisno od modela/proizvajalca lahko sicer omogoča določene manjše nadgradnje (razširitev pomnilnika), a večji posegi – recimo dodajanje trdega diska ali naslednje generacije grafične kartice največkrat odpadejo.

V povprečju so računalniki VVE manj zmogljivi od njihovih namiznih sorodnikov.

Pogosto v računalnikih VVE najdemo komponente, namenjene prenosnikom in poceni računalnikom netbook/nettop, kar pomeni, da so zmogljivostno ti računalniki malce podhranjeni (to pravilo ne drži vedno).
Glede na zmogljivost so v primerjavi z namiznimi računalniki navadno dražji.

KOMPONENTE

Računalnik VVE lahko pravzaprav dobimo na tri različne načine oziroma iz treh vrst komponent. V prvi sklop sodijo Applovi računalniki vse-v-enem, ki sicer zadnja leta gradijo na PC-komponentah, a so vseeno že s samimi priključki in posebnostmi dovolj samosvoji, da jih bomo v nadaljevanju omenjali posebej. V drugo kategorijo sodijo klasični, na PC- komponentah grajeni računalniki VVE, ki so pogosto po specifikacijah identični PC-računalnikom oziroma so hibridni, saj veliko pobirajo tudi od prenosnikov. V tretjo, zadnjo kategorijo pa sodijo poceni računalnik nettopi, ki so podvrsta poceni ultraprenosnikov, za katere velja, da temeljijo predvsem na procesorjih Intel Atom in z njim povezanim ekosistemom. Pa si oglejmo vse sestavne dele.

OHIŠJE

V primerjavi z vsemi z drugimi računalniki pri računalnikih vse-v-enem verjetno predvsem gledamo na estetiko. Računalnik nam mora biti všeč ali pa mora biti karseda kompakten in neopazen. Pozornost velja nameniti tudi teži celotnega računalnika in stabilnosti na delovni površini (zlasti če je mišljen za gospodinjstvo, kjer so tudi otroci). V primerjavi z namiznim računalnikom, zlasti takim, ki ga sestavljamo po komponentah, je napajalniku v računalniku VVE treba posvečati manj pozornosti, saj je že proizvajalec izbral najprimernejšo enoto. A ko smo že pri napajanju in energijski porabi, poglejte, kje ima računalnik dovode in izhode za zrak in kako se hladi. Še tako lep računalnik nas lahko razdraži z glasnim delovanjem, zato priporočamo, da izberete model s pasivnim hlajenjem (brez uporabe ventilatorjev). Pred dokončno odločitvijo preglejte še lokacijo in dostop do razširitvenih mest, priključkov (več o teh v nadaljevanju). Nekateri računalniki VVE omogočajo omejen dostop do notranjosti (za namen nadgradenj). Če je tako, preverite, kje se ohišje odpira. Kje ima računalnik nadzorne gumbe (vklop, izklop, krmiljenje svetlosti zaslona in drugih funkcij monitorja, nastavljanje jakosti zvoka …).

ZASLONSKI DEL

Ni vse v velikosti, čeprav najprej opazimo prav to. Pred leti so prvi na PC-ju temelječi računalniki VVE gradili na 15- in nato 17-palčnem monitorju, današnji modeli pa ponujajo vsaj 21,5 palca, pogosto tudi 22, 23 ali 24 palcev. Najdlje je šel tu Apple, ki vodi s ponudbo 27-palčnega iMaca, ki pa resda ni poceni. A niso vsi zasloni enaki! Glavni del vsakega je zaslonska LCD-matrika, in matrike se med seboj razlikujejo po specifikacijah, proizvajalcih, ter po sami nosilni tehnologiji. Prav tu se poleg elektronike pojavljajo največje razlike med proizvajalci in modeli ter tudi cenami. Razlike bomo opazili pri enakomernosti barv/osvetlitve, očesu prijetni in kontrastni sliki ter pri vidnem kotu. Danes prevladujejo štiri tehnologije: TN+film, MVA, PVA in IPS (S-IPS). Najcenejša in najslabša je TN+film (TFT), ki se ji zavoljo slabega vidnega kota velja izogniti, zlasti če bo v monitor gledalo več parov oči hkrati ali pa ne bomo sedeli vedno točno v centru pred njim. Najboljša je IPS (in S-IPS), a tudi xVA je iz leta v leto boljša. Ko gledamo ohišje oziroma zaslonski del računalnika VVE, obvezno preverimo tudi, ali so se spomnili vanj vgraditi spletno kamero. Te se razlikujejo po velikosti senzorja in s tem po kakovosti delovanja v slabših svetlobnih razmerah. Novejši računalniki VVE imajo pogosto vgrajene na dotik občutljive zaslone, ki pa največkrat niso tako zelo uporabni, kot bi si predstavljali po ogledu vseh futurističnih serij in filmov.

Moj mikro, december 2010 | Jaka Mele |