Odločitev bo seveda domena vsakega posameznika. Naš predlog je: če vam finančna razlika (iMac je precej dražji) ne pomeni ovire, če niste preveč navajeni na sistem Windows oziroma vam ne bo težava se na novo naučiti raznih bližnjic prek tipkovnice, če vas ne bo motil videz oken in če niste le najosnovnejši uporabnik, potem dajte iMacu priložnost.

Če pa kupujete poceni računalnik ali pa ste navajeni na sistem Windows, in predvsem če poganjate ali pa morate poganjati (služba) kopico na Windows temelječih programov, potem ostanite na Microsoftovi platformi.

KAJ IZBRATI?

Če se odločamo za nakup računalnika, in razmišljamo o konceptu vse-v-enem, je prava izbira odvisna predvsem od poznavanja svojih zahtev. Če kupujemo domač računalnik le za osnovno delo (internet, pisarniška opravila, pisanje in šolske aktivnosti, osnovno delo z digitalno fotografijo, zelo občasno igranje z videom, ter le občasne preproste igrice ali igrice v brskalnikih), potem lahko z veliko gotovostjo trdimo, da so tudi računalniki vse-v-enem legitimna izbira tudi za nas. Računalniki VVE so namreč prav za vsakdanje delo izredno zanimivi, posebej za manj zahtevno pisarniško delo, študentske sobe ...

Tudi če govorimo o osnovnem pisarniškem računalniku, je lahko vse-v-enem popolnoma primerna izbira. Če ni v igri kakšna posebej eksotična poslovna programska oprema ali priklop starejše specifične strojne opreme (recimo diski SCSI, naprave RS232 ipd-), potem bo vsak VVE primeren.

A poleg računalnika VVE lahko v teh primerih posežemo tudi po najosnovnejših konfiguracijah namiznih računalnikov oziroma prenosnikov, namenjenih zamenjavi namiznikov, prav gotovo pa tudi po poceni nettopih in netbookih.

Danes so namreč že računalniki vstopnega cenovnega razreda dovolj močni, da v 99 % primerov zadovoljijo povprečnega uporabnika. Podobno kot sicer pri računalnikih iz previdnosti odsvetujemo nakup najcenejšega, saj za razliko prgišča evrov (ja, res, 10 do 50 evrov) predvsem v cenovno najnižjem razredu dobimo že občutno boljšo stvar ali pa računalnik, ki je eno generacijo novejši.

Če se ukvarjamo z grafiko, od slik do zahtevnejših video del, potem je izbira že težja. V tem primeru vsekakor ne smemo izbrati računalnika VVE, ki temelji na procesorju Atom, kar pomeni. da ostanejo v igri le močnejši na PC-ju temelječi računalniki ali pa veliki iMac. Tu bodite pozorni predvsem na možnost priklopa dodatnega (drugega ali celo tretjega) zunanjega monitorja.

Če pod grafiko štejemo še igre, potem se že nevarno približamo meji, kjer utegnil računalnik VVE v razmeroma kratkem času postati preslab, in zavoljo težavne ali pa nemogoče nadgradnje bi ga odsvetovali. Strojna oprema grafičnih kartic ima namreč hiter tempo razvoja in vsako leto je tu nova generacija, ki skoraj podvoji moč. Nekateri močnejši in dražji računalniki VVE imajo sicer vgrajene močne namenske grafike, ki imajo poleg visoke zmogljivost tudi dodatne funkcije (preračunavanje fizike, pospeševanje določenih procesno intenzivnih opravil tudi zunaj iger – recimo Photoshop, bralnik PDF ...) ter so združljive s trenutno aktualnim DirectX11, a kam bomo tak računalnik po grafični moči uvrstili čez leto ali dve?

Če iščemo predvsem poceni in varčen računalnik, ki bo za osnovna opravila dovolj, hkrati pa bo imel tudi najnižje stroške delovanja (torej da bo njegova energijska poraba najmanjša), potem je vprašanje, ali sploh izbrati VVE. Morda je celo boljša izbira izgradnja lastnega računalnika VVE, in sicer z nakupom varčnega LCD-monitorja (torej takega z LED-protiosvetlitvijo) ter nettopa (recimo Shuttle XS35, ki ga opisujemo nekaj strani naprej, ali pa MSI Wind, Acer Revo oz. AsRock Nettop). Tak računalnik lahko pritrdimo na zadnjo stran monitorja ter tako skrijemo vse kable, hkrati pa tak VVE ne zasede nič več prostora kot sam monitor, dobimo pa vrsto prednosti. Prva je ta, da si lahko izberemo večji (in sploh ne veliko dražji monitor), druga pa ta, da lahko čez nekaj let zamenjamo samo računalniški del, monitor pa obdržimo (ali obratno).

Če ste omejeni s prostorom in hkrati vidite potrebo da bi računalnik VVE večkrat tudi prenašali med dvema ali več lokacijami, vam svetujemo, da resno razmislite o prenosnikih. Tudi nanje je moč priklopiti zunanji monitor, tipkovnico in miško in s tem za praktično zelo podoben denar dobimo povsem funkcionalen računalnik, ki ponuja udobno delo.

Pred nakupom tako ostanejo še vprašanje konfiguracije (kjer pa smo izbiro že predstavili), izbira proizvajalca računalnika oz. izbira operacijskega sistema.

KAJ PA NADGRADNJE?

Nadgradnje so v svetu računalnikov VVE največja zadrega in hkrati tudi njihova najšibkejša plat. Najbolje je, da na nadgradnje sploh ne računate. Če vam to ne pomeni težave, potem vsekakor razmislite o računalnikih VVE, sicer se jih ognite.

Roko na srce, dobro izbran računalnik lahko uporabljamo več let, sploh če se naše potrebe ne spreminjajo. In zlasti če ne nadgrajujemo operacijskega sistema na nove različice, ki navadno prinašajo predvsem večjo porabo sistemskih sredstev.

Če želeli opraviti le manjše nadgradnje, recimo povečati količino pomnilnika, je to tudi v računalnikih VVE največkrat mogoče. Seveda smo omejeni s številom pomnilniških rež, a povečanje pomnilnika je največkrat možno. Je pa to dražje, ker moramo stare pomnilniške ploščice zavreči in jih nadomestiti z novimi, večjimi – medtem ko pri namiznih računalnikih nove največkrat samo nanizamo zraven.

A zakaj se v nadgradnje sploh spuščati? Verjetno je logični odgovor: zaradi pohitritve posameznih (najšibkejših) delov računalnika, brez spreminjanje večine drugega. A v praksi se nadgradnje dogajajo predvsem v računalnikih naprednejših uporabnikov, ki posegajo po vedno novejših in zahtevnejših programih, da iger ne omenjam. In tudi tu gre največkrat le za nadgradnjo grafičnih kartic, občasno pa poleg pomnilnika še matične plošče in procesorja. Teh nadgradenj v večini računalnikov VVE ni moč opraviti, a vprašanje je, ali bi bile sploh potrebne. Življenjska doba računalnika, s katero velja računati danes, je okoli tri leta. Za domačega manj zahtevnega uporabnika morda do 5 do 6, več ne …

Moj mikro, december 2010 | Jaka Mele |