POBOŽNE ŽELJE SO POSTALE STVARNOST

Če smo si še pred tremi leti lahko le pobožno želeli prenosnik s ceno pod tisoč evri, pa se je položaj v zadnjih dveh letih zaradi opaznega trenda nakupovanja prenosnih računalnikov namesto namiznih in ekonomije množične potrošnje, obrnil na glavo. Letos pričakujemo prenosnike pod magično mejo 500 evrov.

Kaj so prenosniki za dom? To so prenosniki, ki so največkrat v rabi »statično« v domačem okolju oziroma povsod tam, kjer prenašanje prenosnika ni vsakodnevno opravilo. Zato tudi do osnovnih dveh kriterijev prenosnikov – teže in delovanja brez električnega napajanja – tu nismo tako kritični. Prav ta dva kriterija pa vplivata tudi na izdelavo teh prenosnikov, ki je lahko manj robustna (manjša možnost poškodb ob prenašanje), zavoljo nižanja stroškov pa je dovoljeno uporabljati tudi klasične komponente osebnih računalnikov.

PREDNOSTI

Prednosti, ki jih prinaša prenosnik pred namiznim računalnikom, je kar nekaj, med njimi pa izstopajo: tiho delovanje, enostavno mobilno delovanje – od brezžičnega povezovanja v internet do možnosti enostavnega prenosa (enostavno ga vzamemo v šolo, službo ali na dopust) −, zanemariti pa ne velja niti vdelanega sistema neprekinjenega napajanja, konkretneje, baterije, ki nam obvaruje podatke pri izpadu električnega toka. Banalno, a poznam kar nekaj ljudi, ki jim je to že rešilo seminarsko ali diplomsko nalogo …

Zato ni čudno, da prodaja prenosnikov narašča veliko hitreje kot prodaja namiznih računalnikov. A vendar se bo še vsaj pet let prodalo več namiznikov, k čimer v veliki meri pripomorejo podjetja. Toda z rastjo števila brezžičnih omrežij, ki ponujajo internetni dostop, ter z večanjem večpredstavnih zmožnosti prenosnikov, vključujoč močnejše grafične pospeševalnike ter večjedrne procesorje za več procesne moči, postajajo prenosniki idealno orodje za vsakogar. Trg namiznih računalnikov rešujejo le standardizacija, možnost enostavnih nadgradenj strojne opreme ter razmeroma visoka varnost (za podjetja), saj te računalnike težko vlačimo s seboj po svetu (kraje, vdori, okužbe z virusi zunaj zavarovanega okolja). Za domačega uporabnika pa je, vse kaže, prenosnik že postal prva izbira oziroma je v domu prevzel funkcijo drugega domačega računalnika.

Konfiguracije prenosnika za domačo rabo so izredno različne, saj jih v osnovnih oskubljenih modelih z integracijo večine funkcij na matično ploščo najdemo v najnižjem cenovnem razredu, medtem ko prestižno oblikovane modele z množico dodatkov in najzmogljivejših komponent, odete v kakovostna ohišja pod zvenečimi imeni tržnih znamk, prodajajo kot ene najdražjih prenosnikov sploh.
Prenosniki so vse do današnjega dne tradicionalno zaostajali za namiznimi računalniki po zmogljivosti, povezljivosti in uporabnosti v različne namene večpredstavnosti. S trenutno in še bolj s poleti prihajajočo novo generacijo prenosnikov pa se stvari tudi tu spreminjajo. Pa si poglejmo, pri katerih komponentah je treba biti previden in izbirčen, da bo novi prenosnik osrečeval lastnika čim dlje.

PROCESOR

V prenosniku smo vedno v dilemi − močan ali varčen procesor? Za domači prenosnik dileme ni, močnejši bo edini dovolj dober. Pred časom so proizvajalci prenosnikov v izdelke vdelovali kar procesorje namiznih računalnikov, recimo Pentium 4, s čimer je bilo narobe samo to, da se je tak procesor segreval precej bolj kot mobilna različica. Posledica je bila zelo glasno hlajenje (ventilatorji), kar lahko po daljšem času postane precej moteče. S pojavom mobilnih različic dvojedrnih procesorjev se je tudi tu pojavila rešitev – bolje več počasnejših (hladnejših) jeder kot pa eno zelo hitro (vroče). V računalniku tako ali tako deluje več programov sočasno (procesi operacijskega sistema, protivirusni program, uporabnikovi programi, programi za internet …) in ti se lepo porazdelijo med več jeder procesorja. Rezultat je odzivnejši prenosnik, ki povrh vsega deluje tudi hladneje in tiše. Tako vsekakor vztrajajte pri dvojedrnemu procesorju. Naš trenutni favorit je kateri izmed modelov T družine Intel Core 2 Duo. Če iščete cenejši naku, bo dobra izbira tudi starejša generacijo Intel Core Duo ali pa AMD-jev spodobni X2.

POMNILNIK

Če izbirate celoten sistem, dajte prednost pomnilniku tipa DDR2 (pred DDR), saj gre za hitrejši in energijsko varčnejši pomnilnik. Ob dokaj nizki ceni pomnilnika si ga omislite vsaj 1 GB, še raje pa kar 2 GB, saj gre v večini primerov prav tu za ozko grlo delovanja računalnika. Razlika med 1 GB in 2 GB se bo najlepše pokazala, ko boste odprli več programov sočasno. Vsak prenosnik ima le dve reži za pomnilnik in ena je ponavadi zasedena z originalnim, v tovarni nameščenim pomnilnikom. Prodajalci vam ob nakupu prenosnika pomnilnik običajno razširijo tako, da vam v preostalo še prosto režo zabašejo dodaten pomnilnik. S tem se rešijo težave, kam z originalnim pomnilnikom, a jo ob poznejši nadgradnji preložijo na vas. Primer: prenosnik ima sprva 512 MB pomnilnika, in če želite nadgradnjo na 1 GB, bo prodajalec v drugo režo dal še en tak modul. Ko boste hoteli čez čas razširiti pomnilnik na 2 GB, boste morali oba modula vzeti ven – in jih poskušati prodati na »sekundarnem« trgu – ter kupiti dva nova 1 GB modula. Če ob nakupu vztrajate pri 1 GB pomnilniku v obliki enega modula v eni pomnilniški reži, čez čas enostavno dokupite še en modul in ga vtaknete v drugo.

GRAFIKA

Smo v obdobju menjave najpomembnejše programske knjižnice v računalnikih – grafične knjižnice DirectX. Gre za način, kako programi krmilijo grafično kartico, in grafične kartice so narejene tako, da funkcije te knjižnice v čim večji meri strojno pospešujejo. V prenosnikih še nismo zasledili z aktualnim, DirectX 10, združljive integrirane grafične kartice. A vendarle stavimo na AMD (ATI) in nVidio, pred Intelom. Če boste z nakupom počakali, pazite na to dejstvo, za nakup v tem času pa le poskrbite da bo vdelana grafična kartica imela lasten pomnilnik in da ne bo kradla sistemskega (predvsem integrirane grafične kartice imajo zavoljo nižje cene funkcijo, da si grafični pomnilnik sposodijo od sistemskega – tako prenosnik z 1 GB pomnilnika postane prenosnik z 768 MB pomnilnika, grafična kartica pa na ta račun dobi svojih 256 MB). Če želite občasno igrati kakšno igro ali preiti na Visto (oz. si vsaj pustiti odprta vrata za to), ignorirajte prenosnike z Intelovo grafiko GMA 950 ali starejše (nižja številka) in raje posezite po ATI-jevih in nVidiinih rešitvah (z lastnim pomnilnikom).

DISK

Tu je najmanj zank, saj se diski že lep čas niso konkretneje spremenili. Le redki prenosniki imajo dva vdelana diska, kjer pa je to možno, lahko ta dva delujeta v navezi za bodisi povečanje hitrosti pisanja/branja podatkov ali pa za povečanje varnosti podatkov (en disk je kopija drugega). Na hitrost diska poleg količine predpomnilnika (8 MB, 16 MB) vpliva še hitrost vrtenja plošč – modeli z 4200 obrati na minuto (rpm) so opazno počasnejši od tistih z 5400 rpm. Le najdražji prenosniki imajo diske s hitrostjo 7200 rpm.

ZASLON

Če občasno na prenosniku gledate tudi filme, izberite prenosnik z razmerjem stranic 16 : 10. Običajno delo zavoljo tega verjetno ne bo trpelo, še več, bok ob bok boste lahko postavili več oken,in delo bo preglednejše in hitrejše. Velikost zaslonov se giblje med 15 in 19 palci, videli pa smo tudi že zverine z 20 in več palci. Vedite, da večji kot je zaslon, zmogljivejšo grafično kartico načeloma potrebujete. Za razliko od katodnih zaslonov, kjer je bilo moč ločljivost (zavoljo hitrejšega delovanja v igrah recimo) znižati, je na LCD-zaslonih slika v takem primeru neostra in motna, zato je najbolje, če ločljivosti ne spreminjamo. Ob nakupu se velja prepričati še o garanciji proizvajalca na število mrtvih pik zaslona, saj se ta podatek med proizvajalci precej razlikuje. Bodite pozorni, da ne izberete prenosnika s previsoko ločljivostjo, saj lahko branje drobnih črk v takem primeru postane mučno. Če delate s slikami, posezite po zaslonih z bleščečo odbojno plastjo, ki daje boljši kontrast in barve, a zavedajte se da boste v takem zaslonu že pri malo svetlobe v prostoru hitro zagledali svoj odsev, kar je zlasti moteče pri delu na prostem (vrt, balkon) …

TIPKOVNICA IN KRMILNA ENOTA

Pred nakupom preverite kakovost tipkovnice (mehkost pisanja, glasnost). Preverite, kako so nanjo prišle slovenske črke – nekje so te kakovostno natisnjene, drugje so to le poceni nalepke ki čez čas odpadejo. Če ste navajeni na delo s sledilno paličico, bo prehod na sledilno ploščico mučen (in nasprotno), zato vedite, da obstajajo tudi modeli, ki imajo vdelana oba tipa krmiljenja – hkrati pa lahko s priklopom USB-žične miške ali prek brezžične bluetooth uporabljamo tudi zunanje miške (in tipkovnice).

KOMUNIKACIJA

V zavetju doma bo prav prišla možnost povezave v (hitro) žično krajevno omrežje, zunaj običajnega delovnega mesta pa hkrati tudi možnost brezžične povezave. V skoraj vseh prenosnikih je že vdelan tudi običajni telefonski klicni modem, čeprav smo že zaznali trend opuščanja. Četudi brezžičnega omrežja še nimate, ne zanemarite te možnosti, saj je za dobrih 50 evrov že moč dobiti povsem spodobno brezžično dostopno točko ali celo usmerjevalnik (za kabelske in xDSL uporabnike). Za priklop zunanjih napravic, od mišk do GPS-sprejemnikov, pa je pomemben tudi priključek bluetooth. Tega ponavadi cenejši prenosniki nimajo, a utegne biti hudo uporaben. Na voljo so tudi zunanji oddajniki bluetooth, ki jih v prenosnik priključimo preko USB-vrat – a to je bolj rešitev v sili kot način dela. Če ni posebej navedeno drugače, imajo prenosniki antene pogosto integrirane zraven komunikacijskih modulov − v spodnjem delu pod tipkovnico, kar je najslabša izbira. Veliko boljša je njihova namestitev v zaslon prenosnika, s čimer se proizvajalci vedno tudi pohvalijo.

OČEM SKRITO

Na zadovoljstvo vplivajo tudi skriti dejavniki, kot sta kakovost izdelave ali segrevanje med delovanjem. Nekateri prenosniki imajo izpuh hladilnega sistema ob strani, drugi na dnu, tretji na zadnji strani – če prenosnik pogosto držimo v naročju ali ga imamo na neravni podlagi (postelja, odeja, kavč), je tisti s hlajenjem spodaj najslabša izbira. Čeprav bo domači prenosnik več ali manj pri miru, se velja ozreti tudi po naprednih funkcijah varovanja, kot so odpornost tipkovnice na politje s tekočino, mehanizmi varovanja podatkov na trdem disku pri manjših udarcih, padcih, bralnik prstnih odtisov, ki z biometričnimi podatki nadomesti vsakokratno vpisovanje gesel …
Verjetno je dobro, da ima prenosnik že vdelane tudi zvočnike. Če vam je ta funkcija pomembna, preverite njihovo glasnost in kakovost. Tudi pri priključkih bodite previdni. Nekateri cenejši prenosniki nimajo niti izhoda S-video, prek katerega bi lahko predvajani film gledali na večjem zaslonu – na vašem televizorju. Večinoma imajo prenosniki izhod VGA, v katerega je moč priklopiti zunanji (večji) monitor, dražji modeli imajo tudi izhod DVI. Če nam kateri izmed priključkov manjka. je moč kupiti t. i. priključno postajo (docking station) ki jo v prenosnik priključimo bodisi prek namenskih vrat (dražji) bodisi prek vrat USB (katerikoli prenosnik).

OPERACIJSKI SISTEM IN PROGRAMSKA OPREMA

Možnosti je več, od nakupa prenosnika brez OS-a (najceneje) do nakupa prenosnika skupaj z novim sistemom Windows Vista. Verjetno bo ta hip še vedno optimalna pot nakup s sistemom Windows XP, še posebej ker nekateri prodajalci omogočajo brezplačno poznejšo nadgradnjo na Visto (plačamo le poštnino za DVD-medij). Predlagamo, da vsekakor kupite legalen sistem, saj boste le tako upravičeni do podpore in, pomembneje, pogostih brezplačnih nadgradenj sistema. Slednje je edina garancija, da boste zavarovani pred digitalnimi nevšečnostmi, ki jih sicer preprečujejo protivirusni (tudi tega si obvezno omislite) in drugi programi … Nihče od proizvajalcev prenosniku ne priloži dodatne licenčne programske opreme (izjema so različice, ki določenem času potečejo).

DODATNA OPREMA

Dejstvo je, da proizvajalci prenosnikov največ zaslužijo pri dodatni opremi. Za domačega uporabnika bodo zanimivi razni zunanji zvočniki, mikrofoni, spletne kamere (nekje so že vdelane nad zaslon prenosnika) in druga specifična oprema, ki je na voljo bodisi kot dodatek za priklop v vrata USB bodisi v obliki razširitvene kartice. Ta je lahko PCMCIA (stara) ali ExpressCard (novejša). Tu bodite pozorni, saj je moč za PCMCIA dobiti praktično vse naprave, za ExpressCard pa se njihovo število povečuje šele zadnje pol leta …