KUPITI ZNAMKO ALI NEZNANO IME?

Marsikdo pri nakupih prisega na znane blagovne znamke, s katerimi povezuje kakovost in prestiž. Vendar zgodba ni vedno tako enostavna, sploh pa ne v svetu OEM-ov ali graditeljev računalnikov iz osnovnih delov − komponent. Tako kot se je to lepo pokazalo tudi drugje, je razlika, ki naj bi bila višja kakovost, vprašljivo dokazljiva (na primer, Nike je nekdaj slovel kot proizvajalec najkakovostnejših športnih izdelkov, dandanes pa se ve, da gre le za blagovno znamko, ki po načrtih zunanjih oblikovalcev in snovalcev, naroča izdelavo športne opreme v istih kitajskih tovarnah, ki proizvajajo tudi cunje in superge za trgovske verige in druge diskonte) … Kakorkoli že, v svetu tehnologije velja isto pravilo. Danes so proizvajalci računalnikov, ki res sami proizvajajo svoje računalnike, redki. Pravzaprav jih lahko preštejemo na prste rok. Večinoma jih vsaj svoje cenejše modele naročajo pri množičnih azijskih proizvajalcih in tako ni redko, da se znotraj iste tovarne na eni proizvodni liniji sestavljajo Toshibe, na drugi pa Asusi… (imena so naključna).

Nakup rabljenega prenosnika

To je sicer ena od zanimivih možnosti, ker pa se tehnologija razvija res hitro, vam jo, razen če veste, kaj počnete, ali pa imate strokovno pomoč, odsvetujemo. Danes se najcenejši novi prenosniki že prodajajo za ceno okoli 500 evrov in lastniki dveh let starih prenosnikov, za katere so odšteli 2000 in več evrov, tega ne zmorejo razumeti …

Glavna razlika, ki jo ponujajo veliki, priznani proizvajalci računalnikov, je podpora in izgradnja ekosistema okoli prenosnika samega , kar pa v veliki meri uporabljajo le poslovni uporabniki. Ti bodo torej v večini primerov posegali po »imenskih« prenosnikih, medtem ko bo za končnega uporabnika lahko zanimiv tudi prenosnik, ki ga sestavlja (iz večinoma istih komponent kot velike tovarne) manjši lokalni prodajalec. Veliko je za kakovost teh je lani storil Intel, ki je uvedel program Verified by Intel, posledica katerega je poenotenje oz. standardizacija uporabljenih komponent pri izgradnji OEM-računalnikov. Za končnega uporabnika to pomeni, da bo za svoj prenosnik, ki ga je manjše lokalno podjetje prodajalo pod svojim imenom, a gre pravzaprav za računalnik, sestavljen na osnovi komponent omenjenega programa, tudi čez nekaj let še dobil rezervne dele oz. zamenjavo akumulatorja, komponent, in to po veliko ugodnejših cenah, kot bi zanje zahteval priznan proizvajalec.

Zeleni prenosnik?

Nedavno je Greenpeace objavil študijo obremenitve okolja zaradi prenosnikov. Izkazalo se je, da v procesu proizvodnje prenosnikov različni proizvajalci različno obremenjujejo okolje in da so prenosniki sami drugače »obremenilni«. Na lestvici se je najbolje obnesel Lenovo, najslabše pa Apple. Več informacij: www.greenpeace.org/usa/news/chinese-company-tops-greenpeace

GARANCIJA, VZDRŽEVANJE IN SERVIS

Ob nakupu se prepričajte kako je z garancijo. Proizvajalci imajo različno dolgo garancijo, celo med modeli je lahko drugačna. Skoraj vsi pa ponujajo možnost, da ob nakupu prenosnika za manjše doplačilo (50 do 150 evrov) dokupite tudi podaljšanje garancije, do treh let. Vsekakor vam to potezo predlagamo – če ne drugega, boste po nekaj letih rabljen prenosnik laže prodali, če bo takrat še v garanciji.

Pozanimajte se tudi, kako je s servisom in s podporo, če bi imeli kakšna vprašanja. Nekateri prodajalci vam bodo pri manjših težavah znali svetovati in pomagati (preverite, ali so pripravljeni in usposobljeni), drugi (in vsi megamarketi) vas bodo samo preusmerili na sestavljavce in distributerje. Ti pa služijo svoj denar s premikanjem čim več škatel mesečno in jim torej pomenite breme ali pa vas bodo po urni postavki lepo olupili še dodatno – ne pustite se! (Če se vam kaj takega zgodi, poročajte na forum www.mojmikro.si – stvar bomo preverili!) Navsezadnje − nekatere zavarovalnice vam omogočajo zavarovanje tudi prenosnih računalnikov (kraja, strojelom, redkeje pa okvara brez vzroka), čeprav so pri tovrstnih oblikah zavarovanja naprednejše zavarovalnice onstran severne meje …

Prenosniki letijo v nebo

Že nekaj časa opažamo vse večjo priljubljenost prenosnih računalnikov tako med domačimi kot tudi med poslovnimi uporabniki. Razlogov za to je kar nekaj, predvsem pa je treba poudariti čedalje nižjo ceno prenosnikov, s katero je proizvajalcem uspelo tudi bolj skeptične kupce prepričali o prednostih mobilnega računalništva.
Omenjeni trend je očiten iz podatkov o prodaji prenosnikov, saj se je po raziskavah analitske hiše IDC prodaja teh na svetovnem trgu v letu 2006 povečala za 33,4 % v primerjavi z letom 2005 (naj omenimo, da se je prodaja namiznih računalnikov v istem obdobju povečala zgolj za 9,2 %). Tudi v prihodnjih letih bo rast prodaje prenosnih računalnikov občutno višja kot prodaja namiznih modelov. A vendar bo celotno število prodanih namiznih računalnikov še nekaj časa večje kot število prodanih prenosnih računalnikov. Tako bo po napovedi analitske hiše IDC v svetovnem merilu šele leta 2011 prodaja prenosnih presegla prodajo namiznih računalnikov.
Temu bodo močno pripomogle tudi različne storitve in izdelki, ki jih ponujajo ali pa bodo začeli ponujati ponudniki interneta in proizvajalci zabavne elektronike. V razvitem svetu so obsežna brezžična omrežja že povsem običajna, kar močno dvigne uporabnost prenosnih računalnikov predvsem poslovnim uporabnikom, ki so s tem vse manj odvisni od lokacije svojega dela. A vendar to samo po sebi ni dovolj, saj so poslovni uporabniki običajno veliko zahtevnejši od domačih, predvsem kar se tiče poprodajne podpore in nekaterih drugih značilnostih poslovnega sveta. Tako so tu v prednosti proizvajalci, ki kupcu ponudijo popoln paket storitev, ne zgolj prenosnika, kjer pa vodijo predvsem veliki mednarodni proizvajalci, ki imajo dovolj sredstev za omenjene storitve, tako da za male lokalne proizvajalce običajno ne ostane kaj preveč prostora.
A vendar imajo tudi oni svoje mesto na trgu, saj se domači uporabniki še vedno radi ozrejo po prenosnikih lokalnih proizvajalcev, ki so praviloma cenejši kot tisti bolj uveljavljenih znamk. Trg domačih uporabnikov je pač še vedno zelo cenovno občutljiv, tako da igra tam strošek nakupa glavno vlogo, četudi v nekaterih primerih na račun manjše kakovosti. Na tem tržnem segmentu, ki bo zaradi občutno večjega števila potencialnih kupcev rasel še hitreje kot poslovni segment, veliki proizvajalci stavijo predvsem na dobro razvito blagovno znamko in vse večje multimedijske zmogljivosti svojih modelov. Čedalje večji monitorji in povezljivost z razno potrošniško elektroniko so pač pisani na kožo domačih uporabnikov, ki prenosnik poleg dela uporabljajo tudi za zabavo. Tako se precej domačih uporabnikov odloča, da svoje namizne računalnike popolnoma nadomestijo s prenosnimi ali pa prenosnikom namenijo vlogo drugega računalnika v hiši.
Vsi omenjeni trendi seveda veljajo tudi za slovenski trg, ki je tudi v primerjavi z drugimi trgi v regiji precej razvit. Po podatkih analitske hiše IDC bo prodaja prenosnih računalnikov v obdobju naslednjih petih let rasla s povprečno stopnjo 6,5 % na leto, predvsem na račun selitve z namiznih na prenosne računalnike. Manjša rast našega trga v primerjavi s svetovnim je predvsem posledica nasičenosti, ki je rezultat visoke rasti prodaje prenosnikov na slovenskem trgu v preteklih letih. A vendar je vse večja kupna moč in možnost povezave prenosnikov z drugimi izdelki zabavne industrije dovolj dober razlog, da nam za prihodnost omenjenega trga ni treba skrbeti.

Jaka Mele, Boris Bavec