Verjetno se je pripetilo tudi vam. Pred nakupom želene naprave ste pogledali, koliko zanjo zahtevajo čez mejo, v tujih spletnih trgovinah. In ugotovili, da manj, kot zanjo zahtevajo domači trgovci. In kaj ste storili, razen da ste občutili težo v želodcu, ki napoveduje napad jeze? Nič, saj ste pomislili na vse pasti spletnega nakupovanja, ki s(m)o vam jih vcepili.

Koliko ste pripravljeni dati za naslednji pametni telefon ali tablični računalnik? Cena ni (nujno) povezana s tehničnimi podatki naprave in njeno zmogljivostjo, temveč s tem, kaj hoče izdelovalec in kako vodi svoj posel. Napačno bi bilo kar tako reči, da nas Apple odira, ko vendarle vemo, da je strošek izdelave najnovejšega iPhona pod dvesto dolarji, zanj pa zahteva veliko več. Dokler so kupci zahtevano ceno pripravljeni plačati, je vse v redu. Pa vendarle, kako so lahko telefoni z na papirju podobnimi zmogljivostmi tudi več kot polovico cenejši?

V juniju 2013 se je nekoliko podražila telefonija, in sicer povprečno za 2,5 %, pri čemer s se najbolj podražili GSM telefoni. Malce so se podražili tudi artikli v kategoriji Foto, vendar le za nekaj več kot 1%, kar je skorajda zanemarljivo. Cene so ostale skorajda nespremenjene v kategorijah Avdio & Video ter Računalništvo.

Indeks rasti cen, ki ga mesečno pripravljajo na Ceneje.si, da so se maja v povprečju najbolj podražili video izdelki, in sicer za nekaj več kot 3 %. Potrošniki so dražje kupovali tudi foto izdelke, katerim se je cena povprečno dvignila za malo manj kot 3 %. Izdelki v kategoriji računalništva so bili v mesecu maju na voljo po približno enakih cenah kot mesec dni prej. Potrošniki so maja nekoliko ceneje kupovali izdelke s področja telefonije (povprečno za 3 %).

Evropska komisija je poleti 2007 prvič omejila najvišjo ceno klicev znotraj Evropske unije, od lani pa velja novo poglavje direktive, ki ureja tudi prenos podatkov. Od letošnjega 1. julija bodo cene uporabe mobilnih storitev znotraj EU (kljub višjemu DDV v Sloveniji) ponovno nižje, tudi na Hrvaškem, ki se bo s 1. julijem pridružila Evropski uniji.

Cene v večini kategorij so februarja ostale na ravni januarskih, za slaba 2% so se pocenili zgolj računalniški izdelki. Največji skok so dosegle cene iz področja telefonije, in sicer v povprečju za približno 7,5 %, pri čemer so se cene GSM telefonov povečale za 18,3 %, slušalke pa za slabih 6 %.

Kdorkoli je že primerjal cene tehnike in programske opreme v ZDA in pri nas, je iskanje običajno končal mrkega pogleda. Še hujše probleme s tem imajo Avstralci, ki se sicer štejejo med razviti anglosaški Zahod, a jih Microsoft, Apple in Adobe še vedno obravnavajo pokroviteljsko in jim iste izdelke prodajajo bistveno dražje kakor v ZDA.

Padanje bonitetnih ocen pomeni višje cene za kredite, ki jih najema Slovenija. To je zadnje mesece dejstvo, ki ga ne pozabi omeniti nihče, ki govori o težkem stanju, v katerem naj bi se znašla dežela na sončni strani Alp. Politikov in ekonomistov pa ne skrbi, da to ni edino, kar Slovenci plačujemo dražje. V resnici dražje plačujemo tudi računalnike, zabavno elektroniko …

Maja 2004 smo z ognjemeti praznovali vstop v Evropsko unijo, le malo ljudi pa je dojelo, kako izkoristiti potencial velikega skupnega trga. Osem let pozneje kot »bubregi v loju« uživamo v »umetno« izoliranem raju in se čudimo, zakaj je skoraj vse pri nas dražje. Še huje. Skoraj smo že sprejeli argument, da so cene višje zaradi majhnosti trga. Čakajte malo. Kako majhen trg? 500 milijonov nas je!