Največ zmede je glede naslednje generacije delovnega pomnilnika (RAM), kjer, čeprav še ni uradnega standarda pomnilnika DDR4, proizvajalci že kažejo prve primerke pomnilniških modulov in se pripravljajo na množično proizvodnjo. Združenje JEDEC (Joint Electron Devices Engineering Council) naj bi letos objavilo dokončni standard.
Kaj sploh je DDR4, glede na osnutke standarda, ki so bili objavljeni pred približno enim letom? Pomnilnik naj bi deloval pod najvišjo napetostjo 1,2 volta, kar je za dvajset odstotkov nižja napetost, kot jo zahtevajo običajni (ne varčni) pomnilniki DDR3, in pri hitrosti od 2133 do 4266 milijard prenosov (spominskih transferjev) na sekundo. Poleg večje hitrosti bo DDR4 ponudil tudi nekoliko drugačno konfiguracijo pomnilnika. Gre namreč za enokanalni pomnilnik (en pomnilniški modul na kanal), medtem ko imata DDR2- in DDR3-pomnilnika 2-, 3- ali 4-kanalne kontrolnike. Enokanalni »point-to-point« pristop pomeni, da bodo proizvajalci lahko ponudili pomnilniške module večjih kapacitet. Enega prvih pomnilnikov DDR4 je v začetku lanskega leta izdelal Samsung. Pomnilniški čipi so v 30-nanometrski tehnologiji, porabijo pa do štirideset odstotkov manj energije od zdajšnjih. Uporabljajo tudi novo tehnologijo Pseudo Open Drain (POD), ki je še en varčevalni mehanizem in se uporablja pri zapisu ali branju podatkov.
Kot pri procesorjih tudi v primeru pomnilnikov RAM igro bolj ali manj usmerja Intel, ki pa namerava šele leta 2014 svojo tehnologijo pomnilnika DDR4 ponuditi tudi v komercialnih računalnikih. Podporo bo najprej vključil v arhitekturo s kodnim imenom Haswell-EX, na kateri bodo izdelani prihodnji procesorji Xeon. Za večino nas pa bodo pomnilniki DDR4 verjetno dostopni šele v letu 2015.
AMD proti Nvidii
Na področju procesorjev se AMD bori z Intelom, na področju grafičnih kartic pa z Nvidio. AMD-jeva kartica Radeon HD 7970 je prva s podporo za vmesnik PCI Express 3.0. Kartica se je dobro odrezala na meritvah zmogljivosti, rezultati so za petdeset odstotkov boljši od zmogljivosti predhodnega modela, torej kartice HD 6970, vendar kot kažejo podrobne meritve, ne zaradi novega vmesnika. Še več, razlike v zmogljivosti kartice pri uporabi vmesnika PCI Express 2 ali 3 so minimalne. Kartica, ki bi lahko v celoti izkoristila nov vmesnik s hitrostjo prenosa podatkov 8 GB na sekundo, je nova generacija Nvidijinega procesorja Kepler. Rezultati primerjav kartice s procesorjem Kepler, ki so prišli v javnost, kažejo, da naj bi bila Nvidijina kartica za med deset do štirideset odstotkov boljša od AMD-jevega paradnega modela. Bolj kot zmogljivost bo odločala cena.
Vmesnik Thunderbolt
Intel je rad sam sebi konkurent. Leta 2010 je skupaj z drugimi razvil in predstavil standard USB 3.0, hkrati pa tudi popolnoma nov vmesnik za priklop zunanjih naprav Thunderbolt. V teoriji so njegove zmogljivosti visoke, prenos podatkov 10 Gb/s, kar je dvakratna zmogljivost tretje različice vmesnika USB. Potem pa je kar malce pozabil na ta vmesnik in ga ni podprl na svojih matičnih ploščah; edini računalniki, ki so ga imeli, so bili Applovi prenosniki MacBook. Vmesnik zdaj prihaja na osebne računalnike, skupaj s procesorji Ivy Bridge, hkrati z izvorno podporo za USB 3.0. Sočasno s tem so se pojavile tudi naprave, ki bodo podprle Intelov vmesnik, na primer zunanji diski podjetja Western Digital in Belkinova zunanja priključna postaja. Poleg hitrosti prenosa podatkov je prednost vmesnika tudi sposobnost sočasnega prenosa podatkov v obeh smereh in možnost priklopa do sedmih naprav v vrsto (verigo). Slabost slednjega načina pa je, da nobena naprava ne deluje, če se pokvari ena v verigi.
Kaj pa zasloni?
Zasloni so postali – tako kot tiskalniki, tipkovnice in miši – dodatek računalnika, o katerem se vse manj govori. Delno tudi zato, ker nove tehnologije naprej prodrejo v televizorje, pametne telefone, tablice, šele nato pa v monitorje in zaslone prenosnikov. Smernice se zato z določeno zakasnitvijo iz televizorjev selijo v monitorje. Kaj bo novega letos? Zaslonska tehnologija IPS, tanjši monitorji in tanjši robovi okoli zaslona, določen uspeh pa je doživela tudi zmožnost prikaza 3D-slike. Več se pričakuje od sistema Windows 8, saj bo zelo verjetno z vmesnikom Metro vzbudil zanimanje za na dotik občutljive zaslone monitorjev. To bi utegnilo spodbuditi nov val nakupa monitorjev, ki veljajo za napravo, ki je ne zamenjamo, dokler dokončno ne odpove poslušnosti. Obogatelo pa bi zagotovo podjetje ali posameznik, ki bi izumil zaslonsko površino, na kateri ne bi ostajali mastni madeži prstov. Zagotovo bi bili takšne tehnologije bolj veseli kot večje ločljivosti ali nove zaslonske tehnologije.
Moj mikro, Junij 2012
