Majhno, poceni, dobro. To je kompakt. Nekaj dobrih in slabih lastnosti smo že omenili, posvetimo se še drugim tehničnim lastnostim, ki so pomembne pri izbiri fotoaparata. Od ločljivosti, občutljivosti, objektiva in še drugih malenkosti, ki utegnejo igrati pomembno vlogo pri izbiri.

Kje je meja?
Mali mlinčki, ki jih brez težav damo v žep, zmorejo trenutno do 12 milijonov pik. To je toliko, kot jih ima recimo Canon 5D, a s to razliko, da so slednje razporejene na približno desetkrat večji površini. Razlika v kakovosti je očitna, predvsem pri povečavah. Za veliko večino amaterske fotografije je velikost posnetka 17 x 13 cm več kot zadovoljiva, le redko so potrebne večje povečave. Za to zadošča fotoaparat z ločljivostjo 4 milijonov pik, kar večina modelov, ki je trenutno na voljo, presega vsaj za dvakrat. Čemu torej dodatne pike? Oziroma – ali več pik pomeni boljši fotoaparat? Nič od tega, proizvajalci želijo trend prodaje še nekaj časa zviševati in večje število pik je očitno dober marketinški prijem. A bolj kot to so pomembni drugi sklopi fotoaparata, kot sta velikost tipala oziroma objektiv.

Podnevi, ponoči
Občutljivost je tema, kjer so marketinški oddelki dobili krila. ISO 10.000 s kompaktnim fotoaparatom? Možno, vendar je kakovost zelo slaba, detajlov praktično ni, tudi barve so zelo slabe. Pojdimo nekaj stopničk nižje, na ISO 1600. Že tu je kakovost vprašljiva, a če boste potrebovali posnetek in ga natisnili na velikost 15 x 10 cm, šuma ne boste videli oziroma ne bo moteč. Tu pride pri kompaktnih fotoaparatih do velikih razlik, predvsem na račun tipala. V prednosti so seveda tisti z večjimi, 2/3 palca ali 1/1,8 palca, saj je pika večja, zajame lahko več svetlobe in to pomeni tudi manj šuma. Kje nam pride prav visoka občutljivost? Predvsem v prostorih, kjer ni veliko svetlobe oziroma bliskavice ne bi radi uporabili ali ni dovolj močna.

Blizu, daleč?
Objektiv je eden najpomembnejših delov fotoaparata, saj je tisti, ki zriše sliko na tipalo. Če je že ta slab, bo končni posnetek seveda še slabši. Druga, morda za večino pomembnejša lastnost je razpon goriščnice. Predvsem cenejši modeli še vedno vztrajajo pri klasični 3x spremenljivi goriščnici, malo boljši imajo do 7x, vmesni razred (prosumer) do 20x. Če so bili pred nekaj leti malčki s širokim kotom (28 mm, primerljivo s klasiko) bolj redkost, je danes položaj veliko boljši, saj ga večina proizvajalcev ponuja tudi med cenejšimi modeli. Lahko zatrdimo, da je slednji celo pomembnejši kot tele objektiv, saj velikokrat želimo fotografirati tudi v zaprtih prostorih, kjer ni veliko prostora oziroma bi radi zajeli večjo skupino ljudi. Še eno področje, na katerega stavijo proizvajalci – makro posnetki. Slednje omogočajo tako rekoč vsi modeli, nekateri imajo celo način supermakro, ki omogoča izostriti objekt le nekaj centimetrov pred prvo lečo ali celo na njej.

Pri nakupu fotoaparata bodimo pozorni tudi na umirjevalnik slike, ki pa na žal zaenkrat še ni dosegel najcenejših modelov. Ali se splača dati nekaj evrov več za umirjevalnik ali ne, pravzaprav niti ni pravo vprašanje, raje se vprašajte, ali ste pripravljeni žrtvovati nekaj več denarja. Umirjevalnik ni zanimiv le za fotografijo, ampak tudi za zajem videa, ki postaja pomemben dodatek.

Hitreje ne gre?
Kompaktnih fotoaparatov se je dolgo časa držala nalepka z napisom »Vzemi si čas«. Drugače povedano, niso bili pretirano hitri ne pri ostrenju ne pri hranjenju ali pregledu fotografij. Novejši modeli to postavljajo na glavo, a v primerjavi z zrcalnorefleksnimi so še vedno počasnejši, predvsem pri ostrenju. Razlog za to tiči v načinu ostrenja, ki uporablja glavno tipalo, s katerim ostri. Zrcalnorefleksni fotoaparati uporabljajo posebna tipala, ki so namenjena temu, in delo je seveda hitreje opravljeno.

Druge malenkosti
Začnimo najprej s trdimi dodatki, baterijami in pomnilniškimi karticami. Večina proizvajalcev se poslavlja od klasičnih AA-baterij in namesto njih ponuja litijeve ionske akumulatorske baterije. Razlogov za to je kar nekaj, od tega, da so slednji manjši, glede na velikost ponujajo večjo kapaciteto, do niti ne tako nepomembnega dodatnega zaslužka za proizvajalce. Rezervna baterija je na potovanjih nuja, saj ob recimo večji uporabi bliskavice fotoaparatu hitro poidejo moči, poleg tega vtičnica ni vedno na voljo.

Večina kompaktnežev uporablja za pomnilniški medij kartice tipa SD, Memory stick Duo in xD. Nekateri Fujifilmovi modeli znajo uporabljati tako pomnilniške kartice SD kot xD, zaradi večje kapacitete in nižje cene vam priporočamo prve. Glede na trenutne cene se vam pod 1 GB kapacitete niti ne splača kupovati, optimalno je od 2 do 4 GB. Se sprašujete, kaj boste počeli s tako kapaciteto? Preprosto, več boste fotografirali.
Proizvajalci ne stavijo le na večje število pik ali daljšo goriščnico objektiva, ampak tudi na možnosti, kot so prepoznavanje obrazov ali osvetljevanje temnih delov. O uporabnosti prepoznavanja obrazov raje ne bi razpredali, kajti praviloma ne deluje takrat, ko bi ga res potrebovali. Veliko zanimivejša je Sonyjeva pogruntavčina, ki prepoznava nasmehe in v pravem trenutku sproži fotoaparat. Osvetljevanje temnih delov je veliko uporabnejša možnost, saj poskrbi za boljši končni rezultat. Čeprav nekateri fotoaparati omogočajo obdelavo fotografij že kar v samem fotoaparatu, vam priporočamo, da to naredite z osebnim računalnikom, saj boste delo opravili hitreje in kakovostneje.

ZRCALNOREFLEKSNI FOTOAPARATI

Od malega k velikemu oziroma od še razmeroma poceni konjička v svet, kjer je meja praktično le nebo. Odgovorov, zakaj izbrati zrcalnorefleksni fotoaparat namesto kompaktnega, je veliko, a na koncu ostaneta le dva. Prvi je zagotovo večja kakovost slike, drugi hitrejše delovanje. Če temu dodamo še klasičen občutek fotoaparata, smo bolj ali manj zaokrožili razloge. V primerjavi s kompaktnimi modeli, kjer proizvajalci novince dobesedno bruhajo, se tu spremembe dogajajo počasneje, a kljub temu se letno najde okoli deset novih modelov. Vstopni razred se menja na eno leto, polprofesionalni približno na leto in pol, profesionalni na dve leti. Rekord zaenkrat drži Olympus z modelom E-1, katerega naslednika E-3 smo čakali skoraj štiri leta. Sledi mu Canon z modelom 5D, ki se kljub starosti že skoraj treh let še vedno prodaja, cena pa se mu je v tem času že več kot prepolovila. Iz tega lahko izluščimo, da je tempo tu počasnejši, čeprav prodaja še naprej strmo raste. Iz tega sledi še nekaj ugotovitev. Zrcalnorefleksni modeli so že pred nekaj leti dosegli in presegli mejo za amaterske uporabnike, tako po ločljivosti kot uporabnosti. Prostora za novosti je še vedno veliko, a tu je podobno, kot v avtomobilski industriji: starejši model vas bo enako dobro peljal, čeprav sta se vmes že zamenjali dve generaciji. Glavni prednosti novincev sta predvsem boljše odpravljanje šuma pri višjih občutljivostih in hitrejše delovanje, za vse, ki prehajajo v ta svet s kompaktnih modelov pa tudi živ pregled slike.

Kupujem prvič in sem začetnik/amater. Kaj zdaj?
Ne glede na to, koliko denarja ste pripravljeni vložiti v nakup nove opreme, vam toplo priporočamo, da začnete pri vstopnih modelih. Razen v primeru, da bi radi fotoaparat uporabljali v ekstremnih razmerah, kjer boste morali pogledati v razred višje. Razlog je preprost – tako rekoč vsi vstopni modeli ponujajo vse, kar povprečen amaterski uporabnik potrebuje, od različnih načinov merjenja svetlobe, hitrega zajema, do visokih občutljivosti. Razliko v denarju raje namenite nakupu boljšega ali dodatnega objektiva, od katerega boste imeli več kot od boljšega ohišja. Razlike v tipalih med vstopnimi in polprofesionalnimi modeli so dokaj majhne, med poceni in dražjim objektivom pa velike. Ko boste čez čas prerasli svoj trenutni fotoaparat, se boste znali tudi lažje odločiti, kupiti boljše ohišje ali ostati na tej ravni. Pri nakupu novega fotoaparata ima lahko pomembno vlogo tudi zgodovina oziroma vaša dosedanja fotografska oprema, če ste že prej imeli zrcalnorefleksni fotoaparat. Objektivi so pri fotoaparatih, narejenih po letu 1990, praviloma uporabni tudi na novih zrcalnorefleksnih fotoaparatih, vsekakor priporočamo, da se prej o tem pozanimate. Težave utegnejo nastopiti z objektivi neodvisnih proizvajalcev, slednji praviloma potrebujejo novo različico programske opreme (da, tudi objektivi imajo svojo programsko opremo), da bodo pravilno delovali.

Vstopni modeli proti naprednim/polprofesionalnim
Poglejmo si tiste glavne razlike med obema skupinama oziroma zakaj bi raje kupili boljši fotoaparat. Med opaznejšimi razlikami je že velikost ohišja, vstopni modeli so praviloma manjši, napredni večji, tudi gumbov oziroma bližnjic do nastavitev je več. Držanje fotoaparata je zaradi tega lažje, pri vstopnih je dodatno baterijsko držalo priporočljivo, ni pa nujno. Polprofesionalni modeli imajo nekatere možnosti, kot je recimo pod/nadosvetlitev bliskavice, dosegljive prek gumbov na ohišju, medtem ko moramo pri vstopnih za to brskati po menijih. Hitrost zajema 5 do 6 posnetkov na sekundo je pri naprednih fotoaparatih postala že kar standard, stopničko nižje se boste morali zadovoljiti z okoli 3 posnetki na sekundo. Pri tem dobro pomislite, kdaj boste sploh potrebovali zaporedni zajem? Po naših izkušnjah bolj poredko. Ena od prednosti dražjih modelov je tudi v izdelava ohišja, vsi novejši namreč ponujajo vsaj delno odpornost na dežne kaplje in prah, pri začetnih je to bolj izjema kot pravilo. Zaključimo z iskalom, ki je pri naprednih fotoaparatih malce večje in svetlejše, kar seveda omogoča lažje delo. A kot smo že omenili v prvem delu, razlike so za povprečnega uporabnika, ki želi fotografirati le zase, majhne, in razliko v ceni, ki je lahko tudi 1000 evrov je bolje porabiti za boljši objektiv.

Objektivi tako in drugače
Večno vprašanje vseh fotografov: Kateri objektiv je boljši? Vprašanje je sicer na mestu, a bolje se je vprašati, kaj želimo fotografirati. Začetnikom vsekakor svetujemo zum objektive, naprednejšim fiksne. Prvi omogočajo lažje delo, saj zna en objektiv pokriti kar lepo delovno področje. Za nakup fiksnih objektivov se odločimo predvsem zaradi večje svetlobne jakosti in kakovostnejše slike. Če vzamemo na primer dva objektiva, zum 18–55 mm z zaslonko 3,5–5m6 in fiksno klasično 50-ico z zaslonko 1,8, je razlika v svetlobni vrednosti kar trikratna. Drugače povedano, s prvim boste morali poseči po ISO 1600, medtem ko boste s fiksnim lahko uporabljali ISO 200 pri isti nastavitvi časa.