Zrcaljenje, RAID, varnostne kopije, za veliko večino domačih uporabnikov so te besede španska vas. Če izginejo kopije datotek ali elektronska sporočila se večina niti ne obremenjuje preveč, seminarske ali diplomske naloge v zaključni fazi so že lahko biti večja težava. Še večja so fotografije in video posnetki, predvsem zaradi tega, ker zavzamejo veliko prostora. Večino dokumentov povprečnega gospodinjstva lahko shranimo na 2 GB USB- ključek, verjetno bo pri tem večina prostora ostala nezasedenega. Fotografije so druga zgodba, najprej je tu njihova povprečna velikost, ki se giblje okoli 3 MB. Povprečen družinski fotograf je sposoben narediti nekaj tisoč fotografij letno, resnejši desetkrat več. Letno se tako lahko nabere tudi do 50 GB fotografij ali več. V nekaj letih se hitro nabere kar nekaj sto gigabajtov podatkov, ki pomenijo naše spomine na počitnice, rojstne dneve, izlete in druge pomembne dogodke. Ste se že vprašali, kako varno jih imate spravljene?

KRHKI SPOMINI

Zavedati se moramo, da so podatki, hranjeni v osebnem računalniku, zunanjem trdem disku ali zapisljivih medijih veliko občutljivejši na napake, kot je bil svoje čase film. Tam so barve sčasoma lahko zbledele, a še vedno se je dalo narediti uporabno sliko. Pri okvarjenih podatkih je potrebno kar nekaj vaje, da nam sploh uspe kaj rešiti, če se še kaj rešiti da.

Trdi disk v osebnem računalniku je eden od bolj izpostavljenih delov, tako mehansko kot tudi glede varovanja podatkov. Zelo hitro lahko namreč ostanete brez vseh podatkov in programov, dovolj je mehanska poškodba zaradi padca ali udarca, še bolj nevšečni so razni virusi in druge nadloge, ki mimogrede počistijo vsebino trdega diska. Kakšna stopnja varnosti je prava za domače okolje? »Pretiravanje« s podvajanjem podatkov na dveh lokacijah niti ni tako zelo neumno, kajti če bodo recimo nepridipravi odnesli osebni računalnik, bodo verjetno posegli tudi po zunanjih diskih, že zapečene CD-je oziroma DVD-je pa bodo zelo verjetno pustili pri miru. Požar utegne biti hujša nadloga, a takrat se ne boste ukvarjali s tem, kam so izginili vaši spomini, ampak bodo druge težave večje. Že iz vsega opisanega sledi, da shranjevanje fotografij in drugih pomembnih podatkov na dveh ali več mestih ni neumno. Poglejmo nekaj možnih načinov, kako preprosto zavarovati svoje posnetke pred izgubo.

PREPROSTO IN POCENI

Kombinacija, ki omogoča hiter dostop do našega arhiva in razmeroma dobro varnost, sta zunanji trdi disk in enota DVD-R. Slednja je praviloma že vdelana v osebni računalnik, tako da strošek pomeni le nakup zunanjega trdega diska. Cene se trenutno gibljejo okoli 100 evrov za 500 GB modele, kar naj bi brez težav zadostovalo za nekaj let arhiviranja. Pri nakupu bodite pozorni le na način priklopa na osebni računalnik, največkrat je to USB, nekateri imajo vmesnik Firewire, novejši imajo tudi priključek ESATA. Za združljivost z drugimi računalniki, predvsem prenosniki, vam priporočamo USB-vmesnik. Ko se vam nabere dovolj slik za DVD, jih zapečete na medij in obenem prenesete še na zunanji disk. Za večjo varnost si lahko omislite katerega od programov, ki omogočajo prenos podatkov v ozadju, od preprostejših je to Microsoftov SyncToy. Nastavite, kateri imenik naj se prenaša na zunanji disk, dodate med dnevna opravila, drugo pa samodejno naredi sam računalnik.

VEČ RAČUNALNIKOV, ENO MESTO ZA PODATKE

Če imate doma več računalnikov oziroma bi do podatkov radi dostopali tudi prek interneta, je najpreprostejša rešitev diskovno polje NAS (Netword Attached Storage – diskovno polje, priklopljeno v omrežje). Zaradi večje varnosti podatkov si je dobro omisliti enoto, ki ima možnost vdelave vsaj dveh diskov, med katerima vzpostavimo zrcaljenje. Če je z enim kaj narobe, bodo vsi podatki še vedno na drugem disku. Naprave NAS so bistveno dražje, saj vas sama škatla brez diskov hitro stane med 100 in 200 evri. Poleg tega je prenos prek krajevnega omrežja počasnejši kot prek USB-vodila. A glavni prednosti sta dostopnost in varnost, če imamo vdelana dva diska in vzpostavljeno zrcaljenje. Večje enote NAS imajo več mest za trde diske in s tem večjo kapaciteto, ponujajo pa tudi več možnosti za varovanje podatkov. Seveda so tudi bistveno dražje in so praviloma namenjene podjetjem, ne navadnim uporabnikom.

Za konec zapišimo le to, da je o varnosti podatkov vredno razmisliti. Zanašati se na to, da bo vse skupaj delovalo, ni ravno pametna poteza, točiti solze za izgubljenimi spomini še manj. Najmanj, kar lahko naredite, je dodatna kopija na DVD-medij, čeprav slednji ne blestijo na dolgi rok. Razmislite, kaj je ceneje – nova poroka/potovanje v daljne kraje ali dodatna kopija, ki vam zna povrniti vaše spomine?

Moj mikro, Junij 2008 | Alan Orlič