Karmen, srečna dobitnica iPada tega tedna. Lani so z nekaterih naših bolje obiskanih spletnih strani redno »izletavala« samostojna okna, prek katerih so z mamljivimi nagradami lovili uporabnike, da so se včlanili v SMS-klub. Zanimiva je bila ponudba, v kateri so obljubljali, da bodo vsak teden naključnemu novemu članu kluba podarili iPad. Obljuba, podkrepljena s fotografijami srečnih dobitnikov, največkrat ženskega spola. Ko smo fotografijo vstavili v Googlov iskalnik fotografij, smo hitro ugotovili naslednje. Karmen sploh ni bila Karmen, niti ni bila Slovenska, še manj pa je zastonj dobila tablico. Bila je gospa, ki se je fotografirala s svojo tablico, fotografijo objavila na spletu, ne da bi sploh vedela, da so jo uporabili v nečedne namene. Podobnih primerov, ko osebe z imenom in priimkom in fotografijo mamijo spletne uporabnike, je veliko, dostikrat pa ne moremo jasno oceniti, ali imajo te kakršno koli povezavo s ponudbo ali pa so si ime in fotografijo preprosto izposodili. »Slamnate« osebe vabijo na strani s skritimi naročniškimi pastmi ali pa na strani, kjer poceni prodajajo ponaredke.
Kljub zakonskim omejitvam ponudniki iščejo luknje, ki jim omogočajo nadaljevanje manipuliranja z uporabniki. Če uporabimo bolj milo besedo, gre pri večini tovrstnih zadev za spletne goljufije. SMS-klubi nisi prepovedani, zakon pa zapoveduje, da morajo biti pravila in vsi stroški jasni in nedvoumno zapisani in skriti nekje v drobnem tisku. Ker »članov« ne morejo več enostavno novačiti prek telefonov ali oglasov, jih iščejo na spletu, predvsem znotraj storitev za prenašanje bolj ali manj legalnih vsebin. Želimo prenesti datoteko, in preden sploh pridemo do »gumba« za prenos, nas zasujejo z izskočnimi okni, kjer obljubljajo marsikaj, pa čeprav gre večinoma za prazne obljube. Kdor ni pozoren, se še vedno lahko prijavi v nekaj, kar je plačljivo (naročniška past), nato pa je presenečen, ko prejme račun, ter jezen, ko išče načine, kako prekiniti »naročnino«.
Lažni trgovci izkoriščajo človekove slabosti, v tem primeru željo po ugodni ceni nečesa, za kar vemo, da je drago. Kdor dobi ponudbo, v kateri obljubljajo izdelek znane in temu primerno drage blagovne znamke s 70- ali celo večodstotnim popustom, pogosto ne omahuje in ga kupi. Prepričan, da je sklenil dober posel, zadovoljno čaka, nato prejme slabo kopijo tistega, kar je kupil oziroma mislil, da bo dobil. Po podatkih carinskih organov članic Evropske unije 80 odstotkov ponarejenih izdelkov izvira iz Kitajske oziroma Hongkonga. Če pogledate pozorno, lahko prepoznate spletne strani, kjer prodajajo ponaredke, vendar je to vse težje, saj prevaranti svoj posel opravljajo vse bolj profesionalno. Je že res, da ko ste enkrat prevarani, od te trgovine ne boste kupili nikoli več, a to vedo tudi prevaranti, ki jih odpirajo skoraj tako pogosto kot slovenski »poslovneži« nova podjetja, poleg tega pa je na svetu še vedno veliko ljudi, ki se še niso tovrstno opekli. Ne zaležejo niti kritike na spletnih forumih, saj tovrstni trgovci še vedno najdejo odjemalce. Če jih ne bi, potem tudi obstajali ne bi več.
Svojevrstne prevare so lahko tudi peni spletne dražbe, kjer uporabniki plačujejo »pristojbino« za vsako majhno dvigovanje svoje ponudbe. Strošek vseh »pristojbin« in cene nakupa izdelka, če je uporabnik zmagal na dražbi, je velikokrat višji od vrednosti kupljenega blaga, tudi če ne gre za ponarejene izdelke. Tveganje na eBazu je v primeru tovrstnih dražb manjše, saj sistem hitro izloči goljufije s ponaredki. Kljub temu pa so zmagovalci vedno prodajalci, zato so tovrstne dražbe že označene za loterijo, kjer lahko uporabnik doseže majhno zmago, a lahko veliko izgubi.
Portali, kjer uporabniki igrajo na srečo, so tudi strani za iskanje sorodnih duš, flirtanje, spogledovanje ali kakor koli jih že imenujete. Uporabnik nikoli ne more biti prepričan, ali se pogovarja z resnično osebo, sorodno dušo, ki si kot on želi novega poznanstva, z »operaterjem«, ki se izdaja za osebo, kot si uporabnik želi, ali celo s prevarantom, ki je sledil vašemu denarju.
Spletne prevare v Sloveniji
Jasmina Mešić, koordinatorka programa Varni na internetu, SI-CERT
Po izkušnjah Si-Certa so v preteklem letu po številčnosti prav gotovo izstopale različne oblike privabljanja članov v plačljive SMS-klube (v začetku tega leta jih je manj, morda ravno zaradi nenehnega opozarjanja uporabnikov s strani Varni na internetu, ZPS, tržnega inšpektorata, medijev ipd.). Najbolj pogosto se prevare začnejo na družabnem omrežju Facebook, kjer zasipajo uporabnike z oglasi, ki obljubljajo denarne kupone večjih vrednosti. Kot vabo za pritegnitev pozornosti goljufi izkoriščajo znane slovenske in tuje blagovne znamke, seveda brez vednosti lastnikov blagovnih znamk. Tako smo že zasledili pravo poplavo »nagradnih kuponov« za Mercator, Spar, Adidas, Hofer, H&M, Petrol in še bi lahko naštevali. Zanimive (in zelo uspešne) so tudi goljufive Facebook aplikacije tipa »Končno lahko vidim, kdo gleda moj profil«, katerih končni cilj je prav tako privabljanje članov v SMS-klube.
Pri Si-Certu zaznavamo tudi več prijav lažnih spletnih trgovin, ki pa imajo z izrazom trgovina le malo skupnega. Gre zgolj za kulise z lepimi fotografijami, za spletno predstavitvijo pa ne stoji legitimno podjetje. Takšen nakup predstavlja veliko tveganje, saj kupec plačanega blaga ne bo prejel, lahko pride do zlorabe podatkov kreditne kartice ali pa kupi ponarejen izdelek, ki bo na slovenski carini zasežen in uničen. Vedno aktualne so lažne spletne trgovine priljubljenih blagovnih znamk (iPhone, iPad, Ugg, fotografska oprema, luksuzne blagovne znake oblačil in nakita itd.) oziroma spletne trgovine, ki kupljene izdelke tudi pošljejo, vendar gre za ponaredke, česar pogosto niti ne skrivajo pred kupci. Tako smo prek on-line chat podpore tudi sami spraševali o originalnosti izdelkov v spletni trgovini, ki je prodajala čevlje znamke Christian Louboutin po izredno ugodni ceni. Odgovorili so nam, da seveda gre za ponaredek, ampak odlične kakovosti! Kupci ponarejenih izdelkov se vseeno morajo zavedati, da je promet s ponarejenimi blagovnimi znamkami v EU prepovedan.
Obravnavali smo tudi primere, ko so se na nas obrnili uporabniki, ki so postali žrtev tako imenovane ljubezenske prevare. Gre za posameznike, ki so prek različnih portalov ali klepetalnic spoznali dekle (največkrat se predstavi, da prihaja iz Rusije), ki jih je po večmesečnem dopisovanju prepričalo, da je iskreno zaljubljeno in da želi na vsak način priti v Slovenijo, da se končno spoznata. Nato pridejo prošnje za poplačilo najrazličnejših stroškov: plačilo vizuma, potrdila o zdravstvenem zavarovanju, plačilo letalske vozovnice. Praviloma vedno prosijo za nakazilo denarja prek plačilnega sistema Western Union, ki pa ne omogoča sledenja transakciji. Komunikacija poteka tako dolgo, dokler žrtev nakazuje denar, ko izkaže dvom ali nestrinjanje z nakazili, tudi ljubezen na daljavo ugasne. Po navadi se takrat obrnejo na SI-CERT po nasvet oziroma pomoč, vendar je že prepozno, saj je zelo malo možnosti, da bo nakazani denar povrnjen.
Zato spletnim uporabnikom svetujemo, naj bodo pri dopisovanju z neznanimi osebami, ki so jih spoznali v različnih klepetalnicah, pozorni predvsem na:
• »Polomljeno« slovenščino. Goljuf se želi čim bolj približati žrtvi in vzpostaviti občutek zaupanja, tudi s pomočjo komunikacije v slovenskem jeziku. Vendar gre za besedila, ki so prevedena s pomočjo strojnih prevajalnikov, na primer Google Translata, in posledično polna slovničnih napak.
• Najbolj resen znak za alarm je, če nekdo od vas zahteva nakazilo denarja prek sistema Western Union! Ta sistem je namenjen hitremu prenosu denarja, sledenje prejemniku nakazila ni mogoče in je prav zato priljubljeno orodje spletnih goljufov. Zato bodite pozorni, če vaš sogovornik nenadoma potrebuje večjo vsoto denarja, po navadi so izgovori in zgodbe že prav dramatični: huda bolezen bližnjega, ki zahteva nujno operacijo, finančne težave itd.
• Velikokrat prevaranti pošljejo fotografije ali skeniran potni list, da ustvarijo bolj prepričljivo zgodbo, da gre za resnično dekle. Fotografijo preverite s pomočjo različnih iskalnikov fotografij (Google Images http://images.google.com/ ali Tin Eye http://www.tineye.com/) in hitro lahko ugotovite, da se enaka fotografija pojavlja še na drugih spletnih mestih ali pa so prevaro razkrinkali že na katerem od tujih forumov.
Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Marjan Kodelja |
