Ne gre mi iz glave indonezijska trgovina, ki je robotski sesalnik Roomba 780 ponujala za 120 dolarjev, če jih kupiš najmanj pet. Lani sem po naključju naletel nanjo, in ker je obljubljala plačilo po dostavi, sem se tudi odločil za nakup, vendar naročeno nikoli ni prišlo, pa čeprav je bilo naročilo označeno kot zaključeno. Prevara ali nabavna cena izdelka, katerega dejanska tržna cena je veliko višja? Kdo bi vedel. Dejstvo je, da še danes najdete ugodne cene za tovrstne izdelke v trgovinah v Indoneziji ali Maleziji. Neka druga trgovina v Afganistanu ponuja iPhone 5 za 70 dolarjev. Lažne spletne trgovine ponujajo velike popuste, največkrat pa »prodajajo« obleke in elektroniko. Lepo se sliši. 800 evrov za prenosnik MacBook Pro namesto 1800 evrov ali pa ročna ura, za katero zahtevajo malce več kot 100 evrov, čeprav je njena vsem znana tržna cena več kot 600 evrov.
Narediti lažno spletno stran, ki bo »zbirala« denar naivnih spletnih kupcev, ni težko. V prvem koraku prevarant izdela na videz lepo spletno stran, v katero prekopira vse fotografije, logotipe in druge grafične elemente s strani podjetij, katerih ponaredke namerava prodajati. V drugem koraku si izmisli enostavno razumljiv ali manipulativni spletni naslov »poceninakupi.com« ali pa naslov, ki je blizu originalni blagovni znamki »guccitorbice.com«. Oba naslova smo si izmislili. V zadnjem, tretjem koraku optimizira spletno stran s ključnimi besedami, tako da Googlov iskalnik stran uvrsti čim višje med rezultati iskanja. Kupec, ki se odloči za nakup na tej strani, v najboljšem primeru dobi poceni kitajski ponaredek. Čeprav je plačal na prvi pogled malo v primerjavi s ceno originalnega izdelka, je plačal veliko več, kot je ponaredek dejansko vreden.
Poleg lažnih trgovin s tekstilom in elektroniko so se na spletu razpasle tudi lažne spletne lekarne, v katerih za mali denar ponujajo ponaredke znanih zdravil, ki pa seveda ne učinkujejo niti približno tako kot originalna. Ocene so, da je 80 odstotkov vseh zdravil, ki jih prek spleta prodajo v Afriki, ponarejenih. V Evropi je ta delež zagotovo veliko nižji, potrošniki so nekoliko bolj izobraženi o tem problemu, vseeno pa obstaja tveganje stranskih učinkov, če se kljub temu odločite za poceni nakup ponarejene viagre ali podobnega znanega in dragega zdravila.
Mislili bi si, da v Sloveniji takšne prevare niso mogoče, saj je trg premajhen, vsi se med seboj poznamo, predvsem pa smo Slovenci pregovorno pošteni. So pa bili podobni primeri pred leti tudi pri nas. Ne v takšnem obsegu in ne tako profesionalno, kot to danes počnejo azijski lastniki spletnih trgovin s ponaredki oziroma strani, kjer vam naročenega ne pošljejo, denar pa poberejo (lažne spletne trgovine). Ko iPhona uradno še ni bilo na našem trgu, so se našli prevaranti, ki so pobrali denar, izdelka pa niso nikoli dostavili. Danes pa se vam lahko zgodi, da vam pošljejo ponarejen iPhone, saj so jih nekaj že našli na našem trgu.
Pojav lažnih spletnih trgovin in trgovin s ponaredki ni tako nepomemben, kot se nam lahko zdi na prvi pogled. Posameznik je sam kriv, če se je odločil za nakup na strani z mamljivo ponudbo, saj bi lahko že na prvi pogled presodil, da je s ponudbo nekaj narobe. Takih strani je na spletu veliko, lahko bi dejali, da jih je vsak dan več. Izdelujejo jih kriminalci in po nekaterih podatkih menda tudi teroristi, katerim služijo kot vir denarja. So donosna in manj tvegana kot preprodaja drog.
Moj mikro, Julij Avgust 2013 | Marjan Kodelja |
