Ko iščemo prvo pomoč proti težavi, ki nas je našla prek interneta, je največkrat že prepozno. Pa naj si bodo to napadi virusov ali danes precej bolj priljubljena zloraba računalnika in naše internetne linije za posredovanje informacij tretji osebi (pošiljanje neželene oglasne pošte – spama), vdiranje v druge računalnike, poskusi spletnih goljufij, kraja informacij …
Seveda »okužba v 15 minutah« ne pomeni, da računalnik preneha delovati in da izgubite podatke. Vendar hkrati to tudi ne pomeni, da se to ne more zgoditi. Ker je internet zmes vsega dobrega in tudi tistega manj dobrega, se velja zaščititi. Če vam je težko dati tistih 30 do 50 evrov letno za vrhunski protivirusni in varnostni program, potem si prenesite vsaj brezplačne, a zelo učinkovite različice, kot sta recimo Avast in AVG.
Kar nekaj internetnih ponudnikov pri nas ima varnostni protivirusni program tudi že vključen v ceno mesečnega priklopa v internet in si ga lahko kot naročnik brezplačno prenesete in namestite. Ti paketi so boljši od brezplačnih, zato jih velja uporabljati.
Četudi iz interneta ne pobiramo in poganjamo programov, se lahko računalnik okuži z enkratnim pristankom na kakšni izmed sumljivih spletnih strani, in čeprav je dokaj dobra zaščita proti njim že dodana v najnovejše različice spletnih brskalnikov IE 7 in Firefox 2.0, popolna še ni. Rešitev je spet uporaba naprednejšega protivirusnega programa, ki ima še funkcijo zaščite pred škodljivimi (malware) in vohunskimi programi (spyware). Priporočamo tudi, da enkrat tedensko poženete preiskovanje celotnega diska in da nekajkrat mesečno poganjate tudi programe za odkrivanje in odstranjevanje nevšečnih vohunskih programov (kot sta brezplačni in odlični SpyBot Seek and Destroy ali AdAware).
Če je slišati predobro ...
Ne klikajte in ne prenašajte ravno česarkoli. Programe prenašajte le z znanih in preverjenih strani. Izvajajte in poganjajte le programe, za katere veste, kaj so in zakaj jih imate. Apeliramo na vas, da si torej proaktivno namestite ustrezno varnostno opremo in internet uporabljate s trezno presojo. Osnovno vodilo naj bo: Če je nekaj slišati predobro, da bi bilo resnično, potem ni resnično!
Če nam je že mar za računalnik, razmislite o tem, kdaj ste nazadnje ustvarili varnostno kopijo svojih dokumentov, in pri tem ne pozabite na vse večji arhiv digitalnih fotografij, ki jih seveda nimate v papirnati obliki. Koliko ste pripravljeni plačati za varnost, če pomislite na bes družinskih članov, ko jim boste morali povedati da so vsi družinski albumi zadnjih pet let odšli v nepovratna digitalna nebesa … (?)!
Zgoraj omenjeni programi so tudi najboljša zaščita proti kraji osebnih podatkov in kraji identitete. Tudi v Sloveniji je spletno bančništvo vse bolj razširjeno, pravo varovanje, s strojno ločenim ključem, pa ponuja le peščica bank (recimo SKB) – pri drugih smo s certifikati in gesli uporabniki prepuščeni sami sebi za skrb za varnost našega računalnika. Če je ta okrnjena, je zelo možno, da bo hitro prišlo tudi do zlorab elektronskih bank – le da pridemo na tarčo spletnim goljufom, tako kot smo že pri klasičnih goljufijah (več si preberite v oktobrski številki Mojega mikra).
Škodljivi programi ne izbirajo
Drugače kot pri dnevnih temah, kjer nas strašijo na vsakem koraku (streljanje v ZDA, porast kriminala v Sloveniji) je računalniška varnost res žgoč problem. Poanta je v tem, da je avtomatiziranemu programu, ki po seznamu preverja varnostne luknje v vseh računalnikih v internetu, popolnoma vseeno, ali gre za superračunalnik v Pentagonu ali za vaš prastari mlinček – morda si bo z vašim res manj pomagal, a težave boste imeli vseeno.
Vendar bi nas bolj kot to morala skrbeti drugačna varnost, recimo varovanje zasebnih informacij in izpostavljenost naših najmlajših – otrok in najstnikov – neprimerni vsebini, do katere je na internetu moč priti hitro, zlahka in žal tudi naključno in »po pomoti«.
V ta namen velja namestiti kakšnega izmed filtrirnih programov (lahko pa funkcijo deloma vklopimo tudi v strojnih usmerjevalnikih), kjer lahko nastavljamo dostop do prepovedanih strani ali pa celo napišemo le seznam »dovoljenih« kar bo lažje in verjetno precej hitrejše. Lahko pa skrb prepustimo tudi specializirani servisom (v glavnem plačljivim), ki dnevno preverjajo spletišča in posodabljajo sezname črnih spletnih mest. Med temi programi so najbolj priznani: NetNanny (www.netnanny.net) , Netintelligence (www.nihome.netintelligence.com), CyberPatrol (www.cyberpatrol.com), CyberSitter (www.cybersitter.com) in drugi. Zanašanje na filtrirne mehanizme spletnih brskalnikov je namreč veliko manj zanesljivo, prav tako zanašanje na filtre spletnih iskalnikov – ponujajo ga praktično vsi, a za slovenskega uporabnika je zares uporaben le tisti na strani Najdi.si (www.najdi.si, družinski filter). Vsaj dve od zgoraj naštetih aplikacij omogočata še nastavljanje nadzora dela z računalnikom, kar lahko omejimo po aplikacijah (igrah, dostop do interneta) ter celo terminsko. Več informacij in nasvetov na to temo boste našli tudi na spletnem mestu ozaveščanja o varni rabi interneta za otroke − www.safe.si …
Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Jaka Mele
Komentarji
antivirusni programi postajajo neučinkoviti
Urednik tega članka. Omenili ste, da je zvoniti po toči prepozno in zato priporočate uporabo antivirusnega programa. Uporaba protivirusnega programa je skoraj enako kot bi zvonil po toči. Takrat je lahko že prepozno. Protivirusni in protivohunski programi so daleč od popolnosti in zato kot samostojni niso primerni za uporabo na domačih računalnikih. Verjetno se sprašujete, o čem pišem! Res je, od norton in nod32 in podobnih priznanih protivirusnikov, vsi so dobro obnesejo le kot druga raven zaščite, saj v veliki večini primerov niso sposobni zaznati novih vzorcev škodljivih kod takoimenovanih zero-day le teh pa je vsak dan na stotine. Zato se v praksi računalniške varnosti uveljavlja PREPREČEVANJE in ne ODSTRANJEVANJE virusov in podobnega. To je sicer trend, ki je še malo poznan, vendar ga ozaveščeni računalničarji vse bolj uporabljajo in zamenjujejo za antivirusne programe, ki so dragi in neučinkoviti proti novih grožnjam. Na stvar lahko pogledamo kot na vojno med dvema stranema. Lahko se začnemo bojevati šele na bojišču, ali pa si še pred bojem zdradimo trdnjavo, ki jo bo nasprotnik težko preplezal. Preprečevanja pa je mogoče le z uporabo posebnih hips programov in zmogljivih požarnih zidov. Le ti uporabljajo metode nadzorovanja vseh pomembnih točk v računalniku, ki so na udaru ob zagonu škodljivega programa. Če je računalniški virus zelo svež in nov, ga antivirusni program ne bo prepoznal, in mu bo dovolil namestitev, tehniki ki pa sem jih opisal zgoraj ne bodo dovolile niti najbolj novim in svežim virusom, da bi se aktivirali brez opozorila in dovoljenja uporabnika. Obstaja celo paleta takih varnostnih programov osebno pa priporočam brezplačni in eden najbolj zmogljivih od te vrste comodo požarni zid, ki vključuje hips. Zakaj torej uporabniki ne bi uporabili zastonj varnostne programe, ki delujejo bolje od marsikaterega ki je hudimano drag? Ker mnogi ne vejo, da alternativa obstaja, alternativa, ki je zelo učinkovita.Antivirusni moduli pa naj ostanejo kot rezervna možnost, vsake toliko in toliko za pregled računalnika. Odlična varnostna možnost je tudi uporaba peskovnika, vendar je za običajnega uporabnika dokaj zapletena in zato manj priporočljiva.
lep pozdrav
HIPS ali antivirus? Oboje!
Hvala za komentar. Seveda se strinjam - HIPS ali kakršnakoli druga oblika proaktivnega varovanja računalnika je več ali manj že sestavni del naprednih antivirusov (recimo F-secure - http://www.f-secure.com/deepguard/), pa Panda TruProtect, pa Kaspersky Antivirus z njihovim PDM, pa konec koncev do neke mere tudi NOD32 in Norton (Sonar)... Od drugih pričakujem integracijo HIPSa v kratkem... Sicer pa deloma HIPS obvlada tudi pri nas dokaj popularen SpyBot S&D, ki ga tudi pogosto priporočamo....
Težava pri uporabi tega programja je zahtevnost do uporanbika, saj mora ta vedeti kaj storiti v primeru da se mu odpre okence ki ga nekaj sprašuje... Tukaj je še veliko za postoriti...
Ne vem kako se zavarovati....čas je da izveš.
Strinjam se z vami, da je uporaba naprednih varnostnih programov zapletena za večino uporabnikov, ki se poslužujejo npr.le brskanja in uporabljanje elektronske pošte. Vendar je z internetom že tako, da je že tako široko uporabljen kot je vožnja z avtomobilom. In le-tega se moramo naučiti, ali pa ne moremo voziti. Uporaba interneta prav tako zahteva neko znanje, saj brez le-tega hitro lahko zaidemo v težave in izpostavimo številko kreditne kartice, gesla ipd. Internet je že tako široko uporabljen in uveljavljen medij, da je čas da se uporabniki začnemo ozaveščati tudi o uporabi slednjega. Toliko se govori o spletni pornografiji, vdorih, krajah gesel, virusih, prevarantskih spletnih straneh, ddos napadih, bot omrežjih in podobnem, da potihem pričakujem, da bi uporabniki spleta vendarle to vzeli na znanje in se pozanimali o osnovah, kako se zavarovati pred temi zločini. Vendar sem mnenja da v Sloveniji vlada mišljenje, da smo tako mala dežela, da se nam kaj takega ne more zgoditi in se take stvari dogajajo nekje tam daleč, čez lužo, ali pa le v filmih.
Torej naj se govori čim več o varnosti, brezplačni programski opremi in nevšečnostih, ki jih uporaba interneta lahko prinese. Bolj kot se bo govorilo in pisalo, več ljudi se bo ozavestilo in splet bo postal varnejši in prijaznejši.
lp študent Tomaž