PRAVILA ZA BOLJŠO POSTAVITEV

Pravila za boljšo postavitev so dokaj preprosta, začnimo kar s pisavo. Izogibajte se uporabi različnih vrst pisav, najbolje je, da uporabite le eno, največ dve. Pisava naj bo po možnosti tipa serif (primer Times New Roman), saj ima sicer knjiga preveč pisarniški videz. Raje kot drugo pisavo izberite krepko ali ležečo različico iste pisave. Pri večjih naslovih ne pretiravajte z debelostjo, dovolj je že velika pisava, dodatna odebelitev ni potrebna. Večja kot je črka, manj odebelitve potrebuje. Besedilo naj bo pod sliko ali zraven nje, pri podnapisih ne pretiravajte z dolžino. Stavek ali dva sta čisto dovolj.

Glede števila fotografij na strani ni posebnih pravil, a poskušajte iz fotografij, narejenih na določenem dogodku, kot je recimo izlet ali rojstni dan narediti zgodbo. Načeloma se izogibajte dajati dve enakovredni fotografiji na isto stran, saj tekmujeta med seboj za pozornost. Bolje je, če je pomembnejša fotografija večja. To vam omogoča, da lahko postavite na eno stran tudi več majhnih, ki večji pomagajo pri zgodbi. Velikokrat se obnese ena velika slika čez obe strani, če je dovolj zanimiva za ogled. Večja slika tudi daje boljši občutek in globino, ki se pri majhni izgubi. Naslove lahko vstavite v večje fotografije, a pazite, da pri tem ne prekrijete katerega od bistvenih elementov. Tudi število strani po dogodku ni pomembno, saj se lahko recimo na poroki zgodi kar nekaj zanimivih stvari, poleg tega so tu tudi fotografije znancev, ki bi jih radi ohranili v spominu, po drugi strani pa je lahko na kakšnem manjšem izletu nastalo le nekaj dobrih posnetkov. Dodatno besedilo je vedno dobrodošlo, kajti čez čas spomini zbledijo, tudi fotografije tako ne potrebujejo dodatne razlage. Bodite pozorni tudi na platnice, če vam program to omogoča. Tudi tu ne pretiravajte z debelino črk in po možnosti ohranite isto pisavo.

BUTIČNA IZDELAVA

Stvari se malce bolj zapletejo, če želimo narediti butično knjigo oziroma izbrati ponudnika, ki nima lastnega programa za izdelavo foto knjige. V tem primeru potrebujemo ustrezen program, ki nam mora na koncu izvoziti datoteko v PDF. Poleg znanih imen lahko posežete tudi po brezplačnih programih, kot je recimo Scribus. Dela je prvič več, saj moramo sami narediti ustrezne predloge, ki jih ti programi praviloma nimajo. Obvezno se morate v tiskarni tudi pozanimati, kako je z robovi, tako notranjimi, kjer je vezava, kot zunanjimi. Lahko se vam zgodi, da boste robove premaknili preko roba in bo ta del odrezan, zato pri prvi knjigi naredite raje preizkus, če niste prepričani.

Od programov, ki jih ponujajo založniki, daleč največ možnosti ponuja nemški Fotobuch, ki mu lahko omogočite tudi angleški jezik namesto privzetega nemškega. Vsekakor je možnosti za izdelavo spodobne foto knjige kar nekaj in glede na preprostost se jih vsekakor splača preizkusiti.

Glavni ponudniki foto knjig pri nas in cene osnovnih tipov knjig (več vrst knjig in cene pa na spletnih straneh ponudnikov)