Zadnjih nekaj let se je dosti govorilo o digitalnem tisku, ki bi lahko ekonomično natisnil izvode knjig ali revij tudi v majhnih nakladah. Dosedanji tiskarski stroji niso bili zmožni takšnih opravil, predvsem zaradi načina in cene tiskanja ter predpriprave za tisk. S pojavom novih digitalnih tiskarskih strojev pa so se tudi pri malo nakladnih publikacijah krepko znižali stroški tiska in obdelave. Ni trajalo dolgo, ko so na trg ponudili tisk foto knjig v posameznih izvodih. Kakovost fotografij, natisnjenih na tak način in nato zvezanih v knjige, je več kot zadovoljiva.

Foto knjige so zadnja dobrodošlica v svetu digitalne fotografije in na določen način osvoboditev od okovov izdelave klasične fotografije.

Fotolaboratoriji za izdelavo fotografij v Sloveniji so v zadnjih štirih do petih letih doživeli velike spremembe. Predvsem je treba vedeti, da je tranzicija z analogne fotografije na digitalno v začetku tega desetletja povzročila množično zapiranje klasičnih fotolaboratorijev.

V času pred poplavo digitalnih fotoaparatov smo navadni smrtniki nekako pazili, kaj in kdaj bomo fotografirali. Fotografski filmi niso bili zastonj, če pa smo ceni filma prišteli še ceno razvijanja in izdelave fotografij, smo prišli do zneska, ki nam je narekoval premišljeno in odgovorno uporabo fotoaparata.

Začnimo z vprašanji. Koliko fotografij ste posneli v zadnjem letu? Koliko od teh ste jih ohranili v računalniku? In še zadnje, koliko jih je pristalo v domačem albumu? Odgovori bodo različni, od nekaj deset tisoč posnetkov na leto do nič v domačem albumu. In to zadnje je slabo.