Čeprav je potrošni material, kot sta papir in kemija, ostal več ali manj isti, pa je visoka nakupna cena strojev pomenila prevelik strošek za večino manjših fotolaboratorijev. Digitalni fotoaparati so postajali z vsakim dnem dostopnejši in vse več ljudi je fotografiralo z njimi. Pojavil pa se je problem, saj ljudje fotografij niso več nosili razvijat na foto papir, temveč so bili zadovoljni z njihovim pregledovanjem in hranjenjem na domačem računalniku. Zato so morali fotolaboratoriji nekako prepričati ljudi, da razvijajo fotografije pri njih. To so dosegli z vlaganjem v promocijo storitev in izobraževanjem strank, ki so lahko tudi od doma, prek interneta naročale svoje fotografije. Sčasoma so se znižale tudi cene digitalnih fotografij, to pa je pomenilo še manj fotolaboratorijev, ki so lahko uspešno konkurirali na trgu.

UDOBNO NAROČANJE PREK INTERNETA

Danes imamo v Sloveniji nekaj velikih ponudnikov foto storitev na področju izdelave fotografij z digitalnih medijev. Zelo dobro se je prijel način naročanja fotografij prek interneta s posebnimi programi, ki si jih namestimo v domači računalnik. Ti programi nam omogočajo preprosto in hitro naročanje fotografij, nekateri pa tudi določene popravke, ki jih lahko naročnik sam izvede v programu, še preden odda naročilo. Vsak fotolaboratorij ima svojo različico programa za naročanje fotografij, načeloma pa so večinoma zelo podobni. Vse, kar potrebujemo, sta dokaj hitra internetna povezava in prijava na storitev prek interneta. Program je zasnovan tako, da iz map v našem računalniku izberemo fotografije, ki bi jih želeli razviti, jim določimo dimenzije, število kopij in tip papirja, na katerem želimo da se fotografije razvijejo (mat ali glos). Nekateri programi (zdaj že večina) pa omogočajo tudi manjše popravke teh fotografij, kot so korekcija rdečih oči, izdelava izrezov, popravljanje osvetlitve, korekcija barv in kontrastov ter ostrine in podobno. Ko smo to naredili, preprosto pošljemo naročilo prek programa v fotolaboratorij in počakamo, da se fotografije prek interneta prenesejo v njihov strežnik. Navadno je treba na fotografije počakati 2 do 3 dni, da nam jih dostavijo na dom preko hitre pošte, lahko pa jih tudi osebno prevzamemo v določenih izpostavah.

V nekaterih fotolaboratorijih in foto trgovinah pa je na voljo foto terminal ali kiosk, s katerim si lahko sami natisnemo fotografije v zelo kratkem času. Navadno takšni foto kioski uporabljajo termosublimacijske tiskalnike, ki imajo zadovoljivo kakovost tiska, predvsem pa so zelo hitri in s tem omogočajo tak način storitve.

KEMIJA ŠE KRALJUJE

Kakovost izpisa iz digitalnega fotolaboratorija je na zelo visokem nivoju. Sodobni digitalni fotografski stroji še vedno delujejo na mokrem procesu izdelave fotografij, kar pomeni, da za razvijanje fotografij uporabljajo kemijo, tako kot se je uporabljala pred prihodom digitalne fotografije. Poznamo tri osnovne tipe digitalnih strojev za razvijanje fotografij v fotolaboratorijih.

Prvi in najbolj razširjen je laserski način osvetljevanja, nato so stroji z LCD-načinom osvetljevanja fotografskega papirja (delujejo podobno kot digitalni projektorji), in nazadnje so stroji, ki papir osvetljujejo prek optičnih vlaken. Ti so zelo redki, večinoma pa se uporabljajo za osvetljevanje fotografij velikih dimenzij.

Že nekaj časa pa se napoveduje prihod digitalnih tiskarskih strojev, ki bodo tiskali fotografije tudi v manjših serijah. Vendar se je do zdaj omejila uporaba takšnih tiskarskih strojev le na izdelavo foto knjig, ki pa postajajo vedno bolj priljubljene in cenovno dostopne.

LASERSKO OSVETLJEVANJE

Najbolj razširjen je način osvetljevanja z laserjem ali laserski način, pri katerem se fotografski papir osvetli s posebnim laserjem, ki osvetli vsako posamezno točko na papirju posebej. To je najbolj kakovosten način za izdelavo digitalnih fotografij. Večina boljših fotolaboratorijev ima takšne stroje. Največkrat so to Fujijevi stroji serije Fuji Frontier, ki so se izkazali z zanesljivostjo in kakovostjo.

Fuji je bil prvi na področju laserskega osvetljevanja fotografij. Stoji iz serije Frontier so bili po kakovosti končnega izdelka prvi primerljivi s klasičnimi fotografijami. Res so imele prve serije teh minilabov probleme z umerjanjem (kalibracijo) laserja, ki je bilo dolgotrajno in ga je bilo treba izvajati večkrat na dan, vendar so to v poznejših serijah popravili. Digitalni minilabi lahko razvijajo fotografije tako iz digitalnih medijev kot tudi iz klasičnega filma. Pri filmu se uporablja skener za filme, s katerim se analogna fotografija najprej pretvori v digitalno obliko in nato se izdelajo fotografije. Torej klasične analogne fotografije, kot smo jo poznali nekdaj, ko se je negativ presvetlil z svetlobnim žarkom, ki je projiciral negativ na foto papir, v bistvu ni več, tudi fotografije s filma morajo biti najprej digitalizirane in v nekem smislu postanejo digitalne.

PREDNOSTI MOKREGA POSTOPKA

Prednost, ki jo imajo stroji z mokrim postopkom razvijanja fotografij pred tiskalniki ali tiskarskimi stroji, sta za zdaj še vedno cena potrošnega materiala in hitrost izdelave fotografij pri majhnih serijah. Papir za izdelavo digitalnih fotografij je ostal skoraj nespremenjen in je zelo podoben papirju, ki se je uporabljal v fotolaboratoriju pred 15 leti, kemija pa je praktično ista. Druga velika prednost pa je, ta da ti stroji delujejo v RGB-načinu osvetljevanja, torej za osvetljevanje papirja uporabljajo rdečo, zeleno in modro barvo, kar je isto načelo kot pri digitalnih fotoaparatih. Lahko bi rekli da se način izdelave fotografij ujema z načinom zajema fotografij, tako da med izdelavo samih fotografij ni preobsežnih pretvarjanj barv in barvnih prostorov in laže pridemo do končnih rezultatov, ki so podobni fotografijam na monitorju (čeprav je to odvisno tudi od nastavitve domačega monitorja, na katerem gledamo fotografije).

Dobro je vedeti, da je barvni prostor, ki ga uporabljajo takšni minilabi, zelo podoben sRGB- barvnemu profilu, torej lahko tisti izkušenejši zelo dobro optimirajo fotografije za izdelavo, tudi na domačem monitorju, če upoštevajo, da morajo biti fotografije pripravljene v sRGB- profilu. V prid digitalnim fotografijam, izdelanim po mokrem postopku, pa govori tudi preverjeno dejstvo o obstojnosti takšnih fotografij, ki dobro prenašajo staranje, tako imamo vsaj zagotovilo, da bodo fotografije čez 10 ali 20 let še vedno vidne. Vsekakor je razvijanje digitalnih fotografij glede kakovosti in cene najugodnejše v fotolaboratorijih, z možnostjo pošiljanja naročil prek interneta pa se je ta storitev še bolj približala uporabnikom. Število izdelanih fotografij z digitalnih medijev je z vsakim dnem večja, saj mnogi (žal na neprijeten način) ugotavljajo, da je fotografija na papirju le zanesljivejša metoda za hranjenje spominov kot pa računalnik, priklopljen v internet.

Moj mikro, Oktober 2008 | Piše: Bojan Stepančič