WIMAX

Zvezda upanja širokopasovnega dostopa za ruralna področja je zagotovo WiMAX. O tehnologiji poslušamo že vsaj pet let, pravih izdelkov pa ni in ni. Stanje se dokončno spreminja v letu 2008, saj bo Intel, kot eden glavnih zagovornikov in promotorjev standarda v naslednji mobilni platformi prenosnih računalnikov (na trgu do sredine leta 2008), standardno začel vdelovati sprejemnike WiMAX poleg brezžičnega wi-fi omrežja. S tem je pričakovati podoben učinek, kot smo ga bili pred petimi leti deležni z množično proizvodnjo in vgradnjo wi-fi sprejemnikov v prve prenosnike tehnologije Centrino, ko so wi-fi omrežja dejansko začela cveteti in prodirati v vsakdanji svet.

Kaj se z WiMAXom dogaja v Sloveniji? Septembra 2006 sta licenco za postavitev omrežij WiMAX dobila Telekom Slovenije in Tok telekomunikacije (skupaj z Voljatelom oz. danes Tuš Telekomom). Oba sta dobila licenco za obdobje 10 let, v treh letih pa sta zavezana s signalom pokriti najmanj 60 odstotkov slovenskega prebivalstva (vsaj tretjino na podeželju). Pri Telekomu Slovenije so nam razkrili, da so že marca letos uspešno zaključili pilotski projekt in vklop prvega testnega uporabnika in da imajo ta hip že postavljenih 21 baznih postaj, s katerimi pokrivajo 15 odstotkov prebivalstva (5 % na podeželju). V letu 2008 jih bo zraslo še 60. Za pokrivanje 98,4 odstotka prebivalstva sodijo, da bo potrebnih med 170 in 180 baznih postaj, ki jih bodo postavili do konca 2009 (od tega 55,6 odstotka pokrivanja prebivalstva na podeželju). Sistem bodo komercialno uvedli najpozneje do konca marca 2008.

MOBILNI INTERNET – UMTS IN DERIVATI

Vsako leto resneje postaja konkurenca širokopasovnim povezavam tudi dostop prek mobilnega omrežja. Videli smo že vrsto naprav, ki opravljajo funkcijo rezidenčnega prehoda – torej stikalo za krajevno žično omrežje, ki ima na drugi strani antene in režo za SIM-kartico. Tretja generacija mobilnih omrežij UMTS s svojimi izvedenkami HSDPA in HSUPA je do neke mere že uporabna za hiter dostop v internet.

Če o mobilnem omrežju kot dostopu do interneta govorimo predvsem skozi oči uporabnikov zunaj večjih mest (stran od kabelske infrastrukture), pa kaj hitro spoznamo, da je ta hip edini ponudnik Mobitel, ki ima največ baznih postaj in s signalom UMTS pokriva preko 72 odstotkov prebivalstva. Pri UMTS-u vsaka bazna postaja namreč pokriva manjšo področje, zato je bistvena njihova gostejša postavitev, še zlasti za doseganje višjih prenosnih hitrosti in večjega števila uporabnikov. Zato več hitrosti za podeželje obljublja WiMAX, katerega teoretični domet od bazne postaje naj bi bil kar 70 km.

Mobitel je decembra tudi povečal prenosne hitrosti s HSDPA 3,6 Mb/s na hitrost 7,2 Mb/s. To je teoretična najvišja hitrost do uporabnika, medtem ko zaradi asimetrije hitrost od uporabnika tudi po nadgradnji ostaja precej skromnejših 384 Kb/sekundo. Sočasno s preklopom na 7,2 Mb/s je Mobitel kot prvi napovedal tudi začetek nadgradnje na tehnologijo HSUPA, ki bo dvignila zlasti hitrost od uporabnika na do 1,4 Mb/s.

Nobeden izmed trenutnih ponudnikov omrežij UMTS (Mobitel in Simobil) nima naročniškega paketa, ki ne bi omejeval mesečnega prenosa podatkov. To pomeni, da je tak tip povezave primeren le za manj zahtevnega uporabnika ali za rezervno povezavo. Veselo vam zaračunavajo mesečni znesek naročnine, v katerega je že vključena določena količina prenesenih podatkov, vse drugo pa potem plačate posebej.

Stanje, ko mobilni operaterji nimajo nikakršnega razloga, da bi ponudili pavšalno mesečno naročnino, vsaj na način, kot to počnejo fiksni ponudniki, se utegne spremeniti že čez 3 do 6 mesecev, ko bo na trg mobilne telefonije in dostopa UMTS stopil tudi T-2.

SATELITSKI INTERNET

Najbolj misteriozen je pri nas vsekakor satelitski internet. Zgodovina servisa je starejša od povezav ADSL pri nas, ko je bila storitev enosmernega prenosa prek satelita tudi še zanimiva. Danes je na trgu moč naročiti tako enosmerni kot dvosmerni satelitski internet, cena pa je precej različna.

Pri enosmerni satelitski povezavi potrebujemo obstoječo povezavo (v preteklosti se je največkrat uporabljal modem, dandanes pa zadeve zadovoljivo delujejo tudi z mobilno povezavo preko GPRS-a). Ta povezava rabi za pošiljanje zahtev po prenosih, povratne informacije pa sistem pošlje prek satelita, kar dosega bistveno višjo hitrost kot mobilna telefonija, predvsem pa je to veliko ceneje. Potrebna oprema za ta scenarij je dokaj osnovna, podobna tisti za gledanje satelitskih televizijskih programov, k čemur moramo dodati razširitveno kartico za računalnik. Za Slovenijo zadostuje krožnik premera 80 cm.

Storitev ponuja več podjetij. Med njimi SkyStar, pa AstraSAT in drugi. Mesečna cena je odvisna od hitrosti. Pri Astri so na voljo trije paketi, vsi z neomejenim mesečnim pretokom, in sicer 256 Kb/s za 15 evrov, 512 Kb/s za 25 evrov in 1 Mb/sekundo za 35 evrov mesečne naročnine. Drugi ponudniki ponujajo tudi višje prenosne hitrosti – do 16 Mb/s, se pa pri vseh hitrost opazno zniža preko dneva, polno doseže pa v nočnih urah. Skystar garantira recimo 500 MB mesečnega prometa prve prioritete (z največjo hitrostjo), preostali promet pa ima nižjo prioriteto – pač z najvišjo hitrostjo glede na trenutno zasedenost zmožnosti satelita.

Če nimamo druge rešitve, hkrati pa imamo na voljo ali poceni počasno povezavo, ki ni vezana na čas uporabe (vzpostavitve zveze, recimo GPRS), je to povsem spodobna rešitev, zavedati se je treba le tega, da je odzivni čas precej dolg, tako da interaktivnih zadev prek interneta ne bomo mogli uživati (igre).

Dražja a učinkovitejša je dvosmerna povezava. Z dvosmernim satelitskim dostopom si lahko pomagajo tudi tisti, ki nimajo ne telefonske linije ne kakšne druge komunikacijske povezave. Ti uporabniki z internetno povezavo dobijo tudi možnost telefonskih pogovorov prek IP-protokola, možno pa je pridobiti tudi statičen IP-naslov. Satelitski dostop je cenovno ugodnejši kot pogosta uporaba klicne ali ISDN-linije, morebitne obstoječe linije pa so tako razbremenjene za lokalno uporabo. Dvosmerni satelitski širokopasovni dostop je dobra izbira za zahtevnejše uporabnike, ki niso v dosegu obstoječega širokopasovnega omrežja. V Sloveniji smo našli dva ponudnika – Sensolink in Elsat. Prvi je osredotočen na podjetja in ponuja tudi hitrejše povezave (do 8 Mb/s do uporabnika in 2 Mb/s od njega), drugi pa rezidenčnim uporabnikom – kjer recimo najcenejši paket (256/64 Kb/s) stane 29,95 evrov mesečno. Pri dvosmernem satelitskem internetu bomo za opremo odšteli nekaj več, saj potrebujemo satelitski modem in zunanjo enoto, kar pri Elsatu z montažo in priključnino ocenjujejo na slabih 600 evrov.

Rešitev je za posameznike sicer manj zanimiva, a če v odročni vasi živi več interesentov je smiselno združiti mošnjičke in si nato povezavo deliti prek poceni krajevnih wi-fi povezav.

Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Jaka Mele