Stanje se je najbolj drastično izboljšalo v velikih mestih, kjer predvsem optično infrastrukturo gradita tudi oba največja operaterja. A za vse, ki jim optična vlakna še ne bingljajo iz nabiralnikov, se ni spremenilo veliko. Po tem ko sta spomladi lani takrat še Siol in pred njim že v letu 2006 T-2 začela ponujati VDSL, se je ustavilo. Najvišje dostopne hitrosti so še vedno odvisne od oddaljenosti centrale oz. opreme DSLAM. Po naših podatkih Telekom ni v celotnem 2007 zgradil niti ene podaljšane centrale VDSL (torej z optiko povezana »cestna omarica«, v kateri je oprema DSLAM, ki v krogu 600−900 metrov od omarice omogoča naročnikom prehod z ADSL/ADSL2+ na simetrično hitrost in VDSL). Tudi nove kolokacije T-2 pa rastejo z velikostjo kraja oz. potencialnih novih naročnikov. Med vrsticami to pomeni, da vsi, ki živijo na obrobju mest, v redkeje poseljenih ulicah in, bog ne daj, v individualnih hišah malce bolj za vogalom mest ali, skoraj bogokletno,v vasi – česar koli hitrejšega od ADSL-a ne bodo videli še dolgo časa.
PONUDBA
Tudi sama ponudba se ni veliko spremenila. Res zdaj t.i. trojčke ponujajo praktično vsi ponudniki interneta. Manjši so zaostajali predvsem pri televiziji, kjer ima verjetno največjo tehnološko prednost T-2, ki edini v sistemu ponuja tudi HD-kanale; na drugi strani pa kabelski operaterji, kjer se naročnikom ni treba za*ebavati s STB-ji.
Že za konec leta 2007 smo slišali veliko napovedi o začetku četvorčkov – torej o povezavi in nadgradnji uporabniške pogodbe z mobilno telefonijo, kar bi celoten paket pocenilo glede na dosedanje ločene naročnine. To sta napovedala tako Tuš Mobil kot T-2, seveda pa tudi Telekom. Verjetno je še največ do zdaj pokazal slednji oz. njegov Mobitel z konceptom m:stik. Verjetno nas več čaka v letu 2008, a na prvo žogo ne gre za nič revolucionarnega.
CENE
Cenovno smo zaznali kar nekaj premikov, ki jih je zagotovo sprožil T-2 z rastjo števila svojih naročnikov. Ironično, a ob vseh težavah, ki jih je imel T-2 s Telekomom, ter – bodimo fair – tudi sam s seboj, svojo nepregledno organizacijo, birokracijo, slabim odnosom do strank, šepavo tehniko in seveda nikoli držečimi obljubami – je pravi čudež, da podjetje uspeva. Verjetno mu uspeva zaradi lastnikov, za katere se ve, da imajo monopol nad čudeži …
Cene osnovnih internetnih priključkov nižjih hitrosti se tako vrtijo med 14 in 26 evri mesečno. Cena televizije je ostala praktično nespremenjena in neodvisna od kabelskega ali IP-omrežja. Tudi telefonija se je po začetni evforiji IP-telefonije in cenejših klicev v tujino umirila. Začetne tehnološke težave so mimo, je pa še vedno med ljudmi zaznati prepričanje, da če želijo imeti zanesljivo (recimo za poslovne potrebe) telefonijo, bodo ostali pri Telekomu.
Preverite, ali vaš paket še obstaja!
Mnogo uporabnikov je namreč stopilo v pogodbeni odnos s ponudnikom interneta že pred leti, ko so bili paketi in cene bistveno manj ugodni. Če vam je pogodba potekla (vezave na določen paket), lahko zahtevate prehod na drug paket in s tem manjše mesečno plačilo, po možnosti povezano še s povečanjem pasovne širine. Če ste še vezani, pa imate možnost počakati na iztek ali pa zahtevati spremembo prej ter plačati predvidene »penale« (vsekakor preverite, kakšni naj bi ti bili) je možno tudi, da se vam splača že v dveh mesecih!
KAJ IZBRATI?
Če ste še vedno brez širokopasovnega priključka, potem vsekakor povprašajte po optiki. Tehnološko je to najbolj dovršena oblika priklopa, ki ponuja tudi največ (in za prihodnost ima tudi povsem odprta vrata za nadgradnje). Poleg tega so cene naročniških paketov na optiki za evro do dva cenejše od identičnih hitrosti in pogojev pri bakru (xDSL, kabel).
Če optike ni, vam seveda ostane kabelski ali xDSL-priklop. Odločitev za cenovno najugodnejšega ponudnika je sicer logična, a prej primerjajte še samo ponudbo – morebitno vezavo za določen čas, hitrost i… Pri hitrosti tudi vam občasnim uporabnikom dandanes ne moremo več predlagati hitrosti, nižjo od 1024/512 Kb/s, saj se vse več podatkov preliva po naši elektronski pošti, priponke iz digitalnih aparatov so vse večje, več je filmov… Če je moč dobiti simetrično hitrost (torej recimo 1024/1024 Kb/s), še toliko bolje. A ne upajte na preveč, kajti hitrost, ki jo lahko dobite, je odvisna od dolžine telefonskega kable med vašim domom in centralo ter njegove kakovosti – in kakšna je, boste izvedeli šele po priklopu.
Če tudi xDSL ni na voljo, velja poseči po kakšni izmed na sosednjih straneh opisanih alternativnih načinov. Vsi so boljši kot klicni dostop, sama hitrost in kakovost storitve pa je zelo odvisna od tehnologije, vaše lokacije in seveda cene, ki ste jo pripravljeni za dostop plačati.
TROJČKI, ČETVERČKI …
Če uporabljate tudi storitve, kot sta TV in telefoniranje s fiksnim telefonom, se vam verjetno splača zamenjati dosedanje ponudnike in vse skupaj v paketu vzeti od internetnega ponudnika – račun bi se moral iziti s kar občutnim prihrankom. Pri telefoniji lahko obdržite obstoječo številko, in tudi sicer so spremembe za uporabo načeloma nevidne. Izjema je televizija, ki v primeru tehnologij xDSL pripelje v hišo sicer boljši signal, kot ga lovimo prek zračnih anten ali (ne najnovejše) kabelske televizije – tudi programska shema je bogatejša – a dobimo tudi STB-napravo. Če imamo samo en televizor, to ni problem, težava pa se pojavi, ko želimo na videorekorderju snemati drug program, kot ga gledamo na televiziji, in tu se stvari zapletejo (dokup dodatnih STB-jev, preverjanje, ali pasovna širina naše internetne linije to sploh podpira …).
Objavljeno: Moj mikro, Januar 2008 | Jaka Mele
