Ponudba je seveda široka in vprašanje, kaj izbrati, je seveda na mestu. Tudi tu je pomemben dejavnik število izpisov na mesec, a bolj kot to redna uporaba tiskalnika. Ločena barvila omogočajo večji prihranek, bolj problematične so šobe in sušenje barvila − o tem več na koncu prispevka. Če tiskate le občasno, je gotovo smiselno premisliti o modelih, ki imajo kartušo s šobami (HP, Lexmark). Naslednje vprašanje je: Le tiskalnik ali večnamenska naprava? Glede na precejšen spust cen slednjih in večjo uporabnost ima nakup tiskalnika praktično le eno prednost, in sicer manjšo porabo prostora. Od optičnega bralnika ne pričakujte vrhunske kakovosti, a dopis, sliko ali dokument boste brez težav prenesli v digitalno obliko oziroma na hitro naredili kopijo.
Še vprašanje glede izpisa fotografij: Je to zahteva ali le dodatna želja? Tako rekoč vsi modeli, ki jih dobite na trgu, zmorejo tudi spodoben izpis fotografij na ustrezen papir. Tisto, kar proizvajalci pri tem največkrat zamolčijo, je poraba barvila za tiskanje fotografij. Podatki so praviloma podani za tiskanje barvnih dokumentov, pa še to le za 15 % pokritost s črno in 5 % pokritost za vsako barvo. Fotografije imajo veliko večjo pokritost, praviloma gre za A4-list približno 1 ml barvila. Kartuše imajo različno kapaciteto, ponavadi okoli 7 do 10 ml. Če to torej pomnožimo s štiri (upoštevamo vse barve), dobimo, da bi pri najboljšem izkoristku natisnili okoli 40 fotografij A4-formata. Pri tem nismo upoštevali še ciklov za čiščenje, ki lahko poberejo vsakič po nekaj mililitrov barve, tako da je prava številka seveda nižja, med 30 in 35 izpisi. Dodajte še ceno papirja in imate stroške tiskanja doma. Ti so od 0,3 € dalje na list, dražji papirji pa dosegajo tudi dvakrat višjo ceno. Kartuše boste najceneje kupili v paketu po štiri skupaj, kar prakticirata Canon in Epson, prišle pa vas bodo okoli 36 €. Že površen izračun pri cenejšem papirju pove, da vas en izpis pride vsaj 1,3 € ali celo več, tudi do 2 €, odvisno od cene papirja in kartuš. Za primerjavo, v fotolaboratorijih vas stane format 30 x 20 cm okoli 1 €, včasih tudi manj.
Cena svobode
Tiskalnik doma je praviloma le strošek, ki je sicer majhen, a vztrajno črpa denar iz domačega proračuna. Glavna prednost je seveda možnost takojšnega izpisa, kar je, povedano z besedami enega od oglaševalcev, neprecenljivo. Zato ob nakupu takoj požrite slino in raje razmišljajte, kako boste pridobitev čimbolj izkoristili, pa čeprav vas bo to stalo kak evro več. Cena svobode nikoli ni bila nizka.
TISKANJE DOMA ALI FOTOLABORATORIJ?
Preprosto vprašanje, ki zahteva še podvprašanje: Kaj pa kakovost? Če ostanemo pri tiskalnikih nižjega cenovnega razreda, ki tiskajo le s štirimi barvami, je fotolaboratorij nedvomno v prednosti. Čeprav so proizvajalci močno dvignili kakovost izpisa, pride do razlike pri izpisu enakomerno prehajajočih enobarvnih tonov, na primer modro nebo. Tu znajo tiskalniki velikokrat narediti zelo kockast prehod, ker vmesnih barvnih tonov preprosto ne zmorejo. Foto tiskalniki, slednji imajo praviloma vsaj šest barvil, to delo opravijo veliko bolje, saj jim dodatna barvila zapolnijo manjkajoče barvne odtenke. Že smo pri naslednji točki, ceni izpisa. Tu so fotolaboratoriji v veliki prednosti, saj zaenkrat ni proizvajalca, ki bi tekmoval z njimi. Pravzaprav se niti ne trudijo, saj se zavedajo, da bodo tisti, ki bi radi imeli sliko takoj, to izpisali na domačem tiskalniku. Če vzamemo za primerjavo fotografijo velikosti 15 x 10 cm: v fotolaboratorijih jo dobite za okoli 10 centov, medtem ko je pri tiskalnikih ta številka lahko tudi petkrat višja, kot smo izračunali zgoraj. Poleg tega je veliko odvisno tudi od samega posnetka. Je svetel ali temen? Slednji bo porabil še več barvila in pognal stroške tiskanja proti nebu. Če gledate na denar, potem je odgovor preprost: fotografije tiskajte v fotolaboratorijih.
V zadnjem času priljubljene foto knjige so malce dražje, a imajo veliko prednost, dobite jih že narejene. Poleg tega lahko dodate besedilo, opremite naslovno stran in brez težav naredite dodatne kopije. Poglejmo za primerjavo izdelavo lastnega albuma in narejene foto knjige. Slednje se bolj splačajo pri večjem številu strani, in če vzamemo enega od cenejših ponudnikov, vas bo prišlo 32 strani slabih 13 € oziroma 0,4 € na eno stran. Ponavadi sta na njej dve sliki, kar znese 0,2 € na sliko. V primerjavi z najmanjšim formatom, ki ga dobimo v fotolaboratoriju, 15 x 10 cm, je to drago, tudi od formata 18 x 13 cm, ki je okoli 15 centov, je še vedno bistveno dražje. A k temu še nismo prišteli albuma, ki je lahko hitro okoli 10 €, niti svojega dela z vstavljanjem slik. Foto knjige se torej splačajo, a zavedati se moramo, da je kakovost tiska nižja in ni primerljiva z fotolaboratorijem.
VZDRŽEVANJE
Medtem ko pri laserskih tiskalnikih praktično ni potrebno posebno vzdrževanje, je pri brizgalnikih stvar drugačna. Sicer tudi tu ni potrebno posebno vzdrževanje, pomembnejše je redno tiskanje. Barvila in tiskalniške glave so zadnjih letih zelo napredovali in napak zaradi zasušenih šob ali barvila ni veliko, se pa kljub temu pojavljajo. Novejši HP-jevi tiskalniki recimo naredijo analizo izpisa in zasušene šobe zamenjajo z delujočimi. Cena za to je počasnejše tiskanje, a če nič drugega, tiskalnik še vedno deluje in dokaj draga menjava šob ni potrebna. Tu se izkaže še ena njihova posebnost − tank za barvilo, ki ima obenem tudi šobe. Če se slednje zasušijo, je strošek le nakup nove kartuše. Slaba stran tega je, da je cena v primerjavi z drugimi višja, a če ne tiskate veliko, bo tak tiskalnik v prednosti. Opozorimo še na eno Epsonovo posebnost. Ko pri njihovih brizgalnikih zmanjka katero od barvil, gonilnik ustavi tiskanje in ga je nemogoče prepričati, da bi nadaljeval delo. Tudi če vam zmanjka le barvno polnilo, črnega pa je še dovolj in bi radi tiskali v črno-belem načinu. Zaradi tega je dobro imeti rezervo pri roki, kajti do pomanjkanja barvila pride ponavadi ravno takrat, ko najnujneje potrebujemo izpis.
Pred dilemo: laser ali brizgalnik?
Če so si še pred nekaj leti lahko le tisti z globljimi žepi omislili laserski tiskalnik za domačo rabo, imamo ob napredku tehnologije in nižanju cen danes uporabniki na voljo kakovostne in cenovno dostopne, tako laserske kot brizgalne tiskalnike. Na izbiro tiskalne tehnologije v večji meri vplivajo le še naše potrebe po tiskanju in stroški poznejšega vzdrževanja, ne več samo cena nove naprave. Pred nakupom tako dobro premislimo, za kakšna opravila bomo sploh potrebovali tiskalnik. Ob tem imejmo v mislih tudi dejstvo, da je tiskanje fotografij za povprečnega domačega uporabnika morda nepotreben strošek, ki ga lahko elegantno in cenovno izjemno ugodno odpravimo, če se obrnemo na katero od mnogih podjetij, ki se profesionalno ukvarjajo z izdelavo fotografij.
Za tiskanje doma nam tako ostanejo predvsem dokumenti, ki pa lahko načeloma vsebujejo tudi preproste barvne grafike in besedila. Nekakšno nepisano pravilo pri nakupu tiskalnika za domačo rabo se glasi: Če potrebujemo tiskalnik, s katerim bomo tiskali predvsem besedila, brez barvnih dodatkov, se brez dileme odločimo za nakup laserskega tiskalnika. Tudi tisti najcenejši vam dobo dobro služili, preverite le, da ni morda nadomestna kaseta dražja kot nov tiskalnik. Če potrebujemo sem in tja tudi kakšno barvno besedilo ali grafiko, si lahko poleg laserskega tiskalnika omislimo še katerega izmed brizgalnih modelov, izbiro tiskalnika v tem primeru sproti prilagajamo potrebam izpisa. Če pa se barvnemu tiskanju v večjih količinah ne moremo izogniti, pa smo zopet postavljeni pred dilemo, saj se vstopni in s tem domačim kupcem dostopni barvni laserski tiskalniki s kakovostjo tiska še ne morejo primerjati z brizgalnimi za mnogo manj denarja. Tako da je nakup odvisen izključno od namena uporabe.
Barvni laserski tiskalnik je tako primeren za tiskanje raznih dokumentov, ki vsebujejo grafiko, barvne učinke in tudi fotografije, ki pa zaradi namena dokumentov ne potrebujejo fotografske kakovosti. Že z vstopnim modelom brizgalnega foto tiskalnika bomo namreč brez večjih težav ob uporabi ustreznega barvila in papirja presegli kakovost barvnega izpisa vstopnih modelov barvnih laserskih tiskalnikov, zato barvnega laserskega tiskalnika v ta namen ne kupujmo. Glede na stroške vzdrževanja pa imajo laserski tiskalniki pred brizgalnimi prednost, saj se prah v kasetah ob daljši neuporabi ne zasuši. Nadomestne kasete za laserske tiskalnike so resda nekoliko dražje kot pri brizgalnikih, a ne pozabimo na dejstvo, da bomo s tonerjem naredili bistveno več izpisa kot s kartušo. Prednosti domačega polnjenja kartuš pa ob poplavi ponudbe obnovljenih tonerjev in kartuš ter kompletov za domače samoobnovitve prav tako ni več.
Če torej potrebujete tiskalnik za občasno in vsakdanje tiskanje dokumentov, se je morda pametno ozreti po vstopnih modelih laserskih tiskalnikov. Nakup vas bo sicer stal nekaj več kot nakup vstopnega modela brizgalnika, a če ne potrebujete barvnega tiskanja, je tak nakup več kot pameten. Vse druge dileme ob nakupu pa boste morali premleti sami, saj je, kot rečeno, nakup odvisen od namena uporabe, ponudba na trgu pa je preprosto prevelika.
Objavljeno: Moj mikro, Marec 2008 | Alan Orlič | Uroš Florjančič
