Monitorji so bili v zadnjem letu spet deležni nižanja cene, a hkrati malce razočarani ugotavljamo, da sta se število in ponudba res kakovostnih monitorjev (z višjo ceno) pri nas zelo zmanjšala. Je to le posledica slabe prodaje dražjih modelov ali tehnološki napredek manjša razliko pri cenejših, prepuščam v presojo vam, meni je vseeno žal tega stanja. Poglejmo si podrobnosti posameznih zaslonskih tehnologij. Kako torej danes kupiti monitor, ki bo dober, ne predrag in najpomembneje – ki nam bo služil več let?

Še vedno velja, da je treba monitor kupovati z očmi. Ne glede na to, kaj preberete v revijah ali na internetnih testih, vedno si delujoč monitor oglejte v primerjavi z drugimi (cenovno primerljivimi) v kakšni bolje založeni trgovini. Oči namreč vidijo različno, in ker bodo vaš monitor nato gledale le vaše, jim dajte možnost izbire. Za domači računalnik bomo dandanes izbirali med LCD-monitorji, vedeti pa je treba, da se tudi ti med seboj razlikujejo.

Glavni del vsakega LCD-monitorja je matrika, te pa se med seboj razlikujejo po specifikacijah, proizvajalcih in po nosilni tehnologiji. Prav tu se poleg elektronike pojavljajo največje razlike med proizvajalci in modeli ter tudi cenami. Razlike bomo opazili pri enakomernosti barv/osvetlitve, očesu prijetni in kontrastni sliki ter pri vidnem kotu. Danes prevladujejo štiri tehnologije: TN+film, MVA, PVA in IPS (S-IPS).

RAZLIKE

Preko 79 % ponudbe na trgu temelji na matriki TN+film, ki je najcenejša za proizvodnjo in hkrati dosega veliko hitrost osveževanja. Žal izstopa ozek vidni kot, prav tako tudi kontrast ni močna plat te matrike, a se je to v zadnjem letu malce izboljšalo. Med vsemi štirimi je omenjeni najbolj omejen tudi s prikazom barv, a razlike so tu že manjše. MVA in PVA gradita na matriki TN+film, jima je z rahlo spremembo tehnologije uspelo doseči neverjetno – veliko stvarnejšo črno barvo in s tem bolj žive barve in boljši kontrast, odlika pa je tudi vidni kot take matrike. Take monitorje danes kot dražje med cenejšimi lahko kupimo tudi pri nas – v 20 odstotkih primerov. Najnaprednejša pa tudi najdražja tehnologija je IPS oz. SuperIPS, ki daje najboljše rezultate s polnim barvnim razponom 16,7 milijona ter širokimi vidnimi koti in enakomerno sliko.

KAJ KUPITI?

Pozabite na hitrost osveževanja, saj so vsi monitorji dovolj hitri. Odločite se za velikost monitorja – kot optimalno predlagamo 22-palčne širokozaslonske, kjer lahko v 100 % merilu odprti gledate dve strani A4-dokumenta. Med ponudbo izberite z očmi, pozornost pa namenite še vmesnikom monitorja (nujno DVI, če se le da tudi HDMI) in podpori zaščiti video signala HDCP (High-bandwidth Digital Content Protection), ki vsebine varuje pred nepooblaščenim kopiranjem. Če HDCP ne prepozna pooblaščenega zaslona, na zaslon prikaže sliko v znatno nižji ločljivosti ali pa je sploh ne prikaže (odvisno od informacij, ki jih dobi od vira – iz TV-signala oz. zapisa na HD/Blu-ray filmskemu ploščku).

Če kupujete 24-palčni ali večji monitor, lahko že najdete takega z ločljivostjo 1920 x 1080, kar je polna HD-ločljivost, vendar za normalno delo na takem monitorju priporočam vsaj 26-palčno diagonalo.

Ne glede na zahteve boste danes na slovenskem trgu našli monitorje več proizvajalcev, od najbolj do manj znanih imen. Izbira naj ne bo glede na ime proizvajalca ali ceno, temveč kot že zapisano, glede na vaše oči, saj je pogosto med popolnoma neznanimi proizvajalci moč najti bisere, in nasprotno, znano ime proizvajalca ni garancija za kakovost vsakega njihovega modela! Sicer pa – NEC, Samsung, LG, Sony, Philips ...

KAJ PA TISKALNIK?

Za domačega uporabnika je izbira tiskalnika še vedno razmeroma preprosta. Najpogosteje si namreč želi barvni tisk, tega pa v cenovno ugodnem razredu ponujajo edinole brizgalni tiskalniki (in nekateri posebneži, kot je recimo gel tiskalnik). Pri nakupu bodite tu pozorni na ceno tiskalnika in ceno nadomestnih kartuš. Velja formula: cenejši kot je tiskalnik, dražji bo potrošni material, tako da je fino najti vmesno varianto. Obvezno bodite pozorni na to, da so barvne kartuše ločene (vsaka barva svoja). Sam še vedno prisegam na Canonove tiskalnike, a izbira je popolnoma vaša (tudi precej drugih ni slabih).

Le če tiskate stotine izpisov mesečno, velja razmisliti o laserskem tiskalniku. No, če gre za črno-beli izpis, potem je laser že v izhodišču edina prava izbira, a za barve je še vedno občutno dražji od brizgalnikov, poleg tega je rezultat kakovostno še zadaj.

Če hkrati potrebujete skeniranje (optično zajemanje) dokumentov oziroma fotokopiranje ali faksiranje, velja poseči po večopravilnem stroju, ki združuje vse funkcije in je le malo dražji od tiskalnika samega.

Pa alternativna črnila in neoriginalne kartuše? Naš nasvet: če so originalne kartuše poceni, kupite te. Če so drage, razmislite o zamenjavi tiskalnika. Če še vedno želite vmesno rešitev, poglejte recimo Pelikanove komplete za ponovno polnjenje oz. nadomestne kartuše, neznanim firmam pa, prosimo, ne zaupajte! Dobra, delujoča rešitev je tudi pomoč strokovnjakov. Kar nekaj slovenskih podjetij se ukvarja s ponovnim polnjenjem kartuš in to počno s profesionalnimi barvami, prilagojenimi posameznim firmam in celo modelom tiskalnikov. A polnjenje doma z univerzalnimi kompleti resnično odsvetujemo, saj boste najverjetneje le poškodovali tiskalnik.

Moj mikro, julij-avgust 2008 | Jaka Mele