Zdaj, ko smo si postavili cilj, je treba opredeliti še parametre. Preden spregovorimo o ceni, ki si jo bo vsak zase zagotovo najlaže določil, razmislite o svojih potrebah.
Dejstvo je, da so danes računalniki zelo zmogljivi in da večina uporabnikov ne bo izkoristila njihovega polnega potenciala, njihove polne moči. Krivec za to je tudi programska oprema, ki praviloma za strojno zaostaja eno do dve leti. Tako tudi Windows Vista, za katero je znano, da s sredstvi ne ravna ravno ekonomično, lepo deluje že v (danes prodajanem) povsem povprečnem računalniku, da le ima vsaj nekaj gigabajtov pomnilnika ...
Najprej se je treba odločiti o tem, ali bomo nadgradili star računalnik ali pa se bomo raje odločili za nakup novega. Nadgradnja je v veliki meri prednost, ki jo ponujajo le namizni računalniki, medtem ko pri prenosnikih večji posegi niso možni in je moč (a običajno s precejšnjimi stroški) povečati le pomnilnik.
NADGRADITI STAREGA
Če smo računalnik kupili v zadnjih dveh letih, bo nadgradnja verjetno cenejša in boljša možnost. Če pa želimo konfiguracijo, ki bo najboljša ta hip, je najbolje, da pozabimo na staro škatlo in vse skupaj kupimo na novo. Mešanje komponent različnih časovnih obdobij, je – čeprav standardi in združljivosti lahko trdijo drugače – milo rečeno, tvegano. Poznamo primere, ko se je nadgrajeni računalnik, ki smo mu zamenjali nekaj komponent, začel obnašati nestabilno – lahko je to »zmrzovanje« ali počasneje delovanje, vsemu pa je skupno to, da vodi v nezadovoljstvo, odpravljanje težav pa je mučen in dolg proces brez zagotovljenega uspeha.
A kljub temu nadgradnja z dokupom več identičnih komponent – recimo povečanje obstoječega pomnilnika DDR2-800 z 2 GB na 4 GB –ne bi smela povzročati nikakršnih težav. Podobno je s povečanjem grafične zmogljivosti ali z dokupom še ene grafične kartice in povezave v vzporedno navezo, SLI ali CrossFire (če to seveda podpira naša matična plošča), ali kar z zamenjavo grafične kartice za novejšo – s tem težav načeloma ni. Pozorni morami biti le pri nakupu zelo močne grafične kartice, saj te praviloma zahtevajo dodatno napajanje s priklopom neposredno na napajalnik računalnika – preveriti velja, ali imamo dovolj močen napajalnik, ki bo to zdržal, in seveda, ali imamo še kakšno prosto napajalno žilo, sicer moramo kupiti razdelilnik. Popolnoma brez težav je tudi nakup dodatnega trdega diska, ki ga priklopimo poleg primarnega in se nam po namestitvi pojavi vezan na eno izmed prostih mest (recimo E:). Paziti moramo le na to, ali imamo na matični plošči krmilnik SATA ali starejši PATA oziroma ali je prosto še kakšno mesto.
A če je naš računalnik starejši od dveh let ali če smo takrat kupili cenejši model, je bil morda že takrat pripadnik prejšnje generacije, velja biti previdnejši pri nadgradnji. Taki računalniki nimajo vedno krmilnika SATA za priklop novih diskov in optičnih enot. Vprašljiva je tudi podpora pomnilniku, saj je možno, da se je v tistem času prodajal še starejši pomnilnik DDR(1), ki ga danes kupimo vse teže in predvsem dražje. Tudi pri nadgradnji grafičnih zmogljivosti velja preveriti, ali ima računalnik režo PCIE ali starejšo AGP. Zaradi zastarelosti tehnologij se utegne zgoditi, da novih dodatnih ali celo nadomestnih komponent ne bomo našli, in v tem primeru imamo možnost te poiskati na sekundarnem trgu (nakup rabljenih) ali pa opustiti misel o nadgradnji in nakupu novega računalnika.
Za piko na i velja biti pozoren na že nameščen operacijski sistem in potencialne težave z gonilniki in podporo novim različicam strojnih dodatkov. Še posebej opozarjamo, da se pri nadgradnji več komponent oziroma tistih bistvenih (matična plošča) splača operacijski sistem namestiti znova, saj sicer s seboj vlečemo vse stare gonilnike in kramo, ki računalnik le obremenjujejo. To pa je lahko, če imate operacijski sistem pridobljen po senčni poti, nova težava ...
Še eno možnost velja omeniti. Odvisno od števila članov vaše družine kaže razmisliti o tem, da star računalnik obdržimo, kakršen je, in samo kupimo dodatnega. Ta je lahko zaradi sekundarne funkcije tudi prenosnik.
ALI KUPITI NOVEGA
Če nadgradnja ne pride v poštev, gremo v nakup novega računalnika. In kar takoj se pojavi vprašanje, ali se odločiti za vstop v svet prenosnikov ali kupiti nov namiznik. Nakupu prenosnika botruje zlasti cena, ki se je v zadnjih dveh letih spustila krepko pod magično mejo 1000 evrov, še posebej v zadnjih mesecih pa tudi pri nas opažamo razne prodajne akcije, kjer je cena še občutno nižja in se vrti okoli 500 evrov.
Ko prelistavamo prodajne kataloge trgovcev, se na prvi pogled zdi, da ni velikih razlik med prenosniki in namiznimi računalniki. Kaj torej izbrati za domači računalnik, da bo odločitev prava? Na kaj je treba biti pozoren ob prehodu z namiznega na prenosni računalnik, pa so dileme, na katere uporabniki po navadi dobijo odgovor šele po nakupu in po nekaj tednih uporabe in prilagajanja.
Moj mikro, julij-avgust 2008 | Jaka Mele
